Na območju Züricha so zagnali alarm v začetku julija, zdaj pa se je namnožil še v kantonu Valais, med Zwischbergenom in Simplonom, poroča švicarska spletna stran 20minuten. Pristojni so prizadevajo, da bi preprečili širjenje tega škodljivca. Na »okuženih« območjih je ob odhodu s kmetijskih ali gradbenih površin, travnikov in parkov potrebno pregledati oblačila in vozila, da jih ne bi prenesli drugam.
Ni izbirčen
Kar povejmo, da je japonski hrošč karantenski škodljivec s širokim razponom gostiteljskih rastlin. Tekne mu več kot 300 rastlinskih vrst, od sadnih in okrasnih dreves, do grmovnic in trt. Pustoši tudi po vrtu.
Vse bližje Sloveniji
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
V Sloveniji tega zoprneža še niso našli. Iz rodne Japonske, kjer zaradi velikega števila naravnih sovražnikov ne povzroča večje škode v kmetijstvu, so ga v začetku 20. stoletja prenesli v ZDA. V italijanskima pokrajinama Piemont in Lombardija se je pojavil leta 2014, švicarski kanton Ticinio je obiskal leta 2017, leta 2020 pa so ga detektirali v Emiliji-Romagni, kakšnih 300 kilometrov od slovensko-italijanske meje. Pred dvema letoma so ga ujeli tudi v nemški zvezni deželi Baden- Würtemberg.
Stroka med najljubše gostitelje japonskega hrošča uvršča javor, lipo, brest, beluše, vrtno rabarbaro, sojo, jablano, koščičarje (vključno s češnjami, slivami, breskvami, nektarinami), robide in maline, vinsko trto in koruzo.
Na daljše razdalje se lahko tega neprijetneža prenese z rastlinami za saditev, širi pa se lahko tudi po naravni poti (hrošči lahko letno preletijo do 8 km daleč) ali kot »slepi potnik« preko različnih transportnih poti (letalski, železniški, ladijski, cestni promet).
