Na območju Züricha so zagnali alarm v začetku julija, zdaj pa se je namnožil še v kantonu Valais, med Zwischbergenom in Simplonom, poroča švicarska spletna stran 20minuten. Pristojni so prizadevajo, da bi preprečili širjenje tega škodljivca. Na »okuženih« območjih je ob odhodu s kmetijskih ali gradbenih površin, travnikov in parkov potrebno pregledati oblačila in vozila, da jih ne bi prenesli drugam.
Ni izbirčen
Kar povejmo, da je japonski hrošč karantenski škodljivec s širokim razponom gostiteljskih rastlin. Tekne mu več kot 300 rastlinskih vrst, od sadnih in okrasnih dreves, do grmovnic in trt. Pustoši tudi po vrtu.
Vse bližje Sloveniji
V Sloveniji tega zoprneža še niso našli. Iz rodne Japonske, kjer zaradi velikega števila naravnih sovražnikov ne povzroča večje škode v kmetijstvu, so ga v začetku 20. stoletja prenesli v ZDA. V italijanskima pokrajinama Piemont in Lombardija se je pojavil leta 2014, švicarski kanton Ticinio je obiskal leta 2017, leta 2020 pa so ga detektirali v Emiliji-Romagni, kakšnih 300 kilometrov od slovensko-italijanske meje. Pred dvema letoma so ga ujeli tudi v nemški zvezni deželi Baden- Würtemberg.
Stroka med najljubše gostitelje japonskega hrošča uvršča javor, lipo, brest, beluše, vrtno rabarbaro, sojo, jablano, koščičarje (vključno s češnjami, slivami, breskvami, nektarinami), robide in maline, vinsko trto in koruzo.
Na daljše razdalje se lahko tega neprijetneža prenese z rastlinami za saditev, širi pa se lahko tudi po naravni poti (hrošči lahko letno preletijo do 8 km daleč) ali kot »slepi potnik« preko različnih transportnih poti (letalski, železniški, ladijski, cestni promet).
