Ob koncu julija se je na glavni plaži Kočevskega jezera, ki je bila pred kratkim z novo brvjo, s pomoli in teraso obnovljena, v nočnih urah sprla skupina šestih oseb, pri tem pa se je ena oseba lažje poškodovala. Policisti primer obravnavajo in nadaljujejo zbiranje obvestil o okoliščinah dogodka zaradi suma kaznivih dejanj groženj in lažje poškodbe.
Zaradi varovanja osebnih podatkov niso razkrili podrobnosti in za katero skupino udeležencev v tem obračunu je šlo. Po naših informacijah so si v lase skočili lastnik manjšega lesenega objekta s hitro prehrano (občina ga je na razpisu izbrala kot najugodnejšega ponudnika), ki je obratoval poldrugi mesec, in skupina Romov. Po drugih navedbah pa naj bi bilo razmerje sprtih v tem obračunu nasprotno.
Objekt, ki stoji na samem, naj bi bil pogosta tarča vandalov, organizirane skupine, ki je večkrat vdrla in ga tudi poškodovala, vmes pa naj bi se neprimerno vedla do gostov. Ker naj bi imel lastnik s tem veliko škodo, obiskovalci pa se niso več počutili varnih, je objekt umaknil, plaža pa je ostala brez gostinske ponudbe. Vse druge (anonimne) govorice oziroma namige o ozadju in razlogih pretepa bo ugotovila preiskava. »Vsakršno nasilje in grožnje ostro obsojam. Zato pričakujem, da bo dogodek v baru čim prej dobil ustrezen epilog na sodišču,» je dejal kočevski župan dr. Vladimir Prebilič. Anomalije je nujno hitro obravnavati in sankcionirati, vendar za to niso pristojni župani ali občina, pravi Prebilič.
Na Policijski upravi (PU) Ljubljana so pojasnili, da je Policijska postaja (PP) Kočevje v primerljivem obdobju leta 2018 obravnavala skupno 373, leta 2019 262 in leta 2023 318 kaznivih dejanj z elementi nasilja ter kaznivih dejanj zoper premoženje. Leta 2018 so obravnavali 239, leta 2019 208 in leta 2023 182 kršitev s področja javnega reda in miru. Tudi število obravnavanih in zaznanih kaznivih ravnanj s področja premoženjske kriminalitete in kriminalitete z elementi nasilja ter prekrškov s področja javnega reda in miru negativno ne odstopa v primerjavi z leti prej.
Župan zanika neodzivnost
»Da bi bile pri nas danes razmere ekstremne, kot na primer leta 2019, ne zaznavamo, vsekakor pa se strinjamo, da bi se morale močno izboljšati, in si za to tudi ves čas prizadevamo. Nenehno opozarjamo na varnostne izzive na državni ravni, zato trditve, da si ne bi prizadeval ali celo upal reševati in naslavljati te problematike, preprosto ne držijo,« je Prebilič zavrnil namige o njegovi (občinski) neodzivnosti, kar zadeva skrb za občane in njihovo premoženje. To je bilo leta 2019 tako ogroženo, da je moral nevzdržne razmere, ko je manjšina ustrahovala večino, strah pa je bila takrat v mestu ob Rinži najpogosteje izrečena beseda, obravnavati občinski svet. Dan po tem je bilo iz Ljubljane v pomoč kolegom v Kočevju za zagotavljanje splošne varnosti in pri izvajanju poostrenega nadzora napotenih več deset pripadnikov posebne policijske enote s službenimi psi in konjenico.
»Na zadnji seji občinskega sveta (OS) smo opozorili na nujnost policijske prisotnosti in želel bi si, da bi bila ta številnejša. S tem, ko je Hrvaška postala del schengenskega območja, se je število policistov pri nas začelo zmanjševati. Zato smo v imenu OS posredovali poziv na PU Ljubljana in na ministrstvo za notranje zadeve, da ne zmanjšujejo števila policistov na območju Kočevskega. Ker odgovora ni bilo, sem poziv ponovno poslal še osebno, odgovora pa še vedno nimamo,« je razočaran Prebilič. Hkrati je dan po izpostavljenem incidentu od namestnika komandirja PP Kočevje prejel informacijo, da preprosto nimajo dovoljšnega števila policistov, ki poleg rednih obvez opravljajo patruljiranje (tudi v okolici jezera) v civilu, z vodniki službenih psov, s konjenico in izvajajo poostrene nadzore. Na občini so se odločili, da ponovno najamejo varnostno službo za prisotnost na nekaterih predelih. Vsekakor pa to ne more biti trajna rešitev ali postati naloga lokalne skupnosti.
Zbrali dovolj podpisov
»Dodati moram,« pravi Prebilič, »da aktivno delujemo v državni skupini za romsko problematiko, katere aktivacijo smo spodbudili na lokalni ravni, saj je bistveno, da se izzivi, s katerimi se spoprijemamo občine, začnejo urejati sistematsko, a do danes še ni bilo pravega posluha.« Veliko truda in tudi finančnih sredstev v kočevski občini sicer že več let vlagajo v vzgojo in izobraževanje, saj verjamejo, da je tudi to korak v pravo smer. Ravno v juliju pa so skupaj z desetimi kolegi županjami in župani v državni zbor oddali zbrane podpise za več sprememb zakonodaje s področja socialne politike, trga dela, vozniških dovoljenj in izobraževanja, za katere menijo, da bodo prinesle pomembne sistemske spremembe, in naslavljajo začetek reševanja (tudi) romske problematike. Pričakujejo, da bo odziv države hiter in naklonjen uvedbi nujnih sprememb, da se na tem področju dejansko začnejo čim prej izvajati.
