Rok Fazarinc, gradbeni inženir, projektant in hidrolog iz podjetja IZVO-R, je v zadnjih desetletjih v teh vlogah sodeloval pri številnih projektih protipoplavne varnosti in sanacije voda v Sloveniji. Je prejemnik več nagrad Inženirske zbornice Slovenije (IZS). V zadnjih treh dneh si je ogledal večino območij, ki so jih najbolj prizadele poplave. Ujeli smo ga v Poljanski dolini.
Gospod Fazarinc, kaj se nam je sploh zgodilo?
Enako kot leta 1990. Ljudje imamo bolj kratek spomin za takšne stvari. Res pa je, da so razmere v Zgornji Savinjski dolini, v Ljubnem, Rečici in Nazarjah, najhujše, kar sem jih kadarkoli videl. Primerljive so le s katastrofo v Železnikih leta 2007, le da je bilo tam pod vodo relativno majhno območje.
Ker se je Savinja v zgornjem toku spremenila v velikanski hudournik?
In to v hudournik, ki mu težko določimo merljivo povratno dobo oziroma verjetnost pojava.
Kaj to pomeni?
Običajno pri takšnih pojavih računamo in načrtujemo varovanje urbanih površin na stoletno povratno dobo. To pomeni, da je verjetnost nastopa tolikšnih pretokov enkrat na sto let. V primeru doline Savinje do Letuša je bil ta pojav bliže petstoletni povratni dobi. To bo dokončno jasno po vseh analizah, za zdaj govorim le o tem, kar sem videl. Nato se je ta voda razlila po starih poplavnih površinah, predvsem na območju Malih Braslovč in Pariželj ter na območju pri Šempetru v Savinjski dolini, kjer je na več mestih prebila nasip. Poplavni tok je nato tekel vzporedno s Savinjo proti Celju.
Savinja je poplavila staro poplavno ravnico med Žalcem oziroma savinjsko železnico in Savinjo. To se je izkazalo kot sreča za Celje, saj bi ta voda v nasprotnem primeru prišla tja in poplavila mesto vsaj tako kot leta 1990. Posebej bi opozoril: Celje je v 30 letih že tretjič doživelo pojav stoletnih voda.
Najbolj pretresljivi prizori in novice prihajajo iz Črne, Solčave in Luč. Gre za mesta in naselja, ki ležijo praktično v rečnih dolinah. Bi se pred takšno količino vode sploh lahko ubranila?
Že med sanacijo teh razmer bo treba sprejeti nekatere odločitve. Najpametneje bi bilo, da se vsaj nekatere uničene hiše in objekte, ki so bili v teh dneh najbolj na dosegu teh vod, odkupi in poruši. Ti dogodki so nam pokazali, kje se nikoli ne bi smelo graditi. Že od prej obstajajo karte poplavne nevarnosti in karte z arhivskimi podatki o poplavah, ki jih imenujemo opozorilne karte. Prepričan sem, da bodo linije oziroma izračunani dosegi poplav na teh kartah sovpadli s tem, kar se je dogajalo na terenu. Vidimo, da sta pri povratnih dobah, daljših od stotih let, pod vodo del Mozirja, del Ljubnega in skoraj celotno Nazarje, zato bodo tam nujni temu prilagojeni ukrepi poplavne varnosti.
Zavedam se, da je lahko preselitev ljudi z najbolj ogroženih območij zanje velik psihološki stres. Ampak za nekatere od teh je lahko edina alternativa hiša, ob kateri bo zgrajen zid velikosti protihrupne ograje ob avtocestah. Treba se bo dogovoriti, do kam bomo šli pri zagotavljanju varnosti. Predvsem pa bo treba poslušati stroko.
Ena večjih žrtev poplav so poslovne cone. Ali zato, ker so bile v teh krajih zgrajene blizu rek, saj drugje ni prostora?
Hidravlični modeli nam povedo, do kod lahko sega reka. Na podlagi tega lahko izračunamo tudi poplavne valove. Tako vemo, da bi bilo Celje v petek popoldne pod vodo, če se ne bi Savinja razlila pri Braslovčah. Toda dejstvo je, da je bil BSH že večkrat poplavljen. Enako tudi KLS, ki je eno najboljših podjetij.
Bi jo Spodnja Savinjska dolina odnesla bolje, če bi bili na tem območju zgrajeni suhi zadrževalniki, ki so jim v zadnjih desetih letih nasprotovali kmetje, del ostalega prebivalstva in ministrstvo za kmetijstvo?
Voda se je v Braslovčah razlila nekontrolirano. Z zadrževalniki bi lahko vodo načrtno preusmerjali na območja, kjer ne bi poplavljala objektov. Danes tako nimamo zadrževalnikov, na starih poplavnih površinah južno od Žalca in Šempetra pa imamo na stotine novozgrajenih objektov, v katerih je bil po meter vode. V preteklosti se tam ni gradilo, ker se je vedelo, da gre za poplavno območje. Zdaj so tam praktično le nove hiše, za nameček pa je na tem območju na več kot petih mestih popustil še nasip. Nujno bi bilo treba na tem območju urediti nasipe. Na območja, ki niso pozidana, pa preusmeriti vodo ob poplavah, zato da ta ne bo končala v Celju ali Laškem.
Letos spomladi so nasprotniki gradnje zadrževalnikov zbrali 1500 podpisov proti projektu.
Narava je zdaj pokazala, zakaj jih potrebujemo. Posamezne občine lahko izvedejo lokalne ukrepe, zgradijo nasipe in zidove, a to samo po sebi ni dovolj. Primer dobre prakse je Ljubljana, kjer so se s poplavno sanacijo šest kilometrov dolge struge Malega grabna že drugič rešili pred najhujšim. Na Bokalcah so recimo lani izmerili višji pretok Gradaščice kot leta 2014, a poplav ni bilo zaradi ukrepov na Gradaščici.
So se potrdila opozorila, da se bo zaradi protipoplavnih ukrepov v Celju vsa voda iz Savinje preusmerila v Laško, ki bo zaradi tega še bolj na udaru kot prej?
Ne. Mogoče je imelo to majhen vpliv, a bi ga težko dokazali. Laško bi bilo v vsakem primeru pod vodo. Kadarkoli bo pretok Savinje večji od 700 ali 800 kubičnih metrov na sekundo, bodo v Laškem poplave. V petek je bil dvakrat večji. Poplavni val Savinje ima prostornino približno 100 milijonov in več kubičnih metrov.
Zakaj pa je bil pod vodo del Kamnika, kjer so v zadnjih letih prav tako izvedli več protipoplavnih projektov in ukrepov?
Absolutne protipoplavne varnosti ni. Vprašanje je, ali so bili izračuni stoletnih voda takrat prenizki. Vrednosti izračunanih pretokov s stoletno povratno dobo se z daljšanjem niza meritev in upoštevanjem visokovodnih dogodkov postopno povečujejo. Pri teh novih izračunih pretokov po povratnih dobah je zdaj pri večini projektov treba upoštevati tudi vpliv podnebnih sprememb, ki ni zanemarljiv oziroma ga že doživljamo.
So hidroelektrarne na Savi kakorkoli pomagale pri poplavni varnosti v zadnjih dneh?
Ob takšnih dogodkih veriga elektrarn do Krškega praktično nima nobenega vpliva, saj se zapornice ob visoki vodi odprejo in ne zadržujejo Save. Pri trenutno zadnji v verigi, HE Brežice, je načrtovano in izvedeno večje razlivno območje, ki je bilo primerno aktivirano. Hkrati so bile na srečo ocene agencije za okolje o predvideni količini vode na območju Čateža nekoliko previsoke, morda tudi zaradi aktiviranja poplavnih površin pri HE Brežice. Pri tem bi poudaril, da so v zadnjem obdobju hidrološke napovedi Arsa izredno natančne.
Kako naprej? Kaj je treba storiti po očiščenju in sanaciji škode?
Ta dogodek je treba zelo natančno preučiti in podrobno analizirati tako s hidrološkega kot meteorološkega vidika. Potem se moramo odločiti, katera območja bomo varovali in kakšen način je najprimernejši. Prav tako bo treba še dodatno omejiti posege na poplavna območja. Na poplavna območja naj bi bilo mogoče umeščati le infrastrukturne objekte z dovolj veliko odpornostjo in brez negativnih vplivov na ostale subjekte v prostoru.
Bi poplave ublažili z bolj temeljitim čiščenjem vodotokov?
Ne, ne. Pri tako intenzivnem pojavu, kot je bil na Savinji nad Letušem, ko je ponekod več vode teklo zunaj osnovne struge, je to praktično vseeno. Ob Poljanski Sori je voda potrgala znaten del obrežne vegetacije. Včasih ima vegetacija celo pozitivne vplive. Zmanjšuje erozijo vodnih bregov, poplavo pa v nekaterih primerih celo pomaga umiriti oziroma se bolje aktivirajo poplavna območja.
Kako to, da je bilo tokrat v Poljanski dolini huje kot v Selški dolini?
Ker je v Poljanski dolini padlo bistveno več padavin kot v Selški. Če bi bile take padavine v Železnikih, bi bili spet pod vodo kot leta 2007. Padavine niso enakomerno razporejene. Enkrat so bolj na udaru južna pobočja iste doline, drugič severna. Ni naključje, da so hkrati najbolj poplavljale Kamniška Bistrica, Dreta in Lučnica, saj imajo skupno povirje.
Kaj vas je najbolj šokiralo?
Predvsem sem žalosten, da se je to zgodilo. Prvič sem bil res šokiran leta 1989, ko sem hodil po poplavljeni okolici Laškega. Vedel sem, da je kaj takega, kar se je zgodilo v zadnjih dneh, res mogoče, celo še kaj hujšega je. A najbolj me je razočaralo, da imamo tako kratek zgodovinski spomin. Zelo podobne dogodke smo že imeli, a se nismo iz njih nič naučili ali jih upoštevali. Žal so interesi, da se posega na poplavna območja, še vedno preveliki.
