Vlada, ki bo občine, ki so bile letos prizadete v ujmah, dodatno finančno podprla, je predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč sprejela že v soboto, danes pa ga je pred sredino obravnavo v DZ še nekoliko spremenila. Tako je danes z novim posegom v zakon o odpravi posledic naravnih nesreč sklenila, da bo s predplačilom iz državnega proračuna pokrila 40 odstotkov stroškov sanacij. Po prvotnem predlogu je bil delež predviden pri 20 odstotkih.
S tem bo v celoti financirala stroške intervencij po katastrofalni povodnji v minulih dneh - te je premier Robert Golob v ponedeljek ocenil na več kot 100 milijonov evrov -, obenem pa je šla še nekoliko bolj na roko občinam, ko gre za sistemsko ureditev sofinanciranja stroškov sanacij po ujmah. Po seji vlade se je Golob z nekaterimi ministri srečal tudi s predstavniki vseh treh občinskih združenj. Županom je na novinarski konferenci izrekel zahvalo za dosedanje delo in odziv na poplave, s sestankom pa so jih po njegovih besedah želeli seznaniti z vladnimi aktivnostmi in obenem pridobiti najbolj relevantne informacije s terena. Po Golobovih pojasnilih so si izmenjali tudi poglede, kaj naj bodo naslednji koraki, da se na nacionalni ravni kar najbolje spopademo s posledicami vremenske katastrofe. Župani so dali različne predloge, nekatere so po premierjevih zagotovilih že vključili v trenutni zakonski predlog. Obenem so si izmenjali podatke o izzivih pri zbiranju velikih količin odpadkov in pri čiščenju vodotokov.
Enak sestanek kot danes je napovedal čez teden dni, da bo lahko vlada morebitne nove predloge vključila v zakonske spremembe za spopad s posledicami ujme, ki bodo še sledile.
Na vladi je bilo danes vnovič govora tudi o pomoči ljudem, ki so v poplavah ostali brez strehe nad glavo, to razpravo naj bi sicer zaključili v četrtek. Kot je pojasnil Golob, med kratkoročnimi rešitvami razmišljajo o tem, da bi aplikacijo Poplave 2023 razširili z registrom oz. ponudbo začasnih stanovanj iz stanovanjskih skladov in drugih, vzpostavili naj bi tudi enotno najemniško pogodbo.
Med dolgoročnimi rešitvami je ponovil idejo o nadomestni gradnji, pri čemer bodo morale zemljišča priskrbeti, komunalno opremiti in prostorsko umestiti občine. Država bo nato skupaj s proizvajalci montažnih hiš poskrbela za postavitev objektov, je pojasnil. Bolj kot postavitev ga skrbi dolgoročnost postopkov pri umeščanju v prostor, ki zdaj lahko trajajo tudi sedem let. Prepričan je, da se jih da občutno skrajšati.
Zakon bo veljal retroaktivno
Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, je bilo sprejetje zakona predvideno za 17. avgusta, a je vlada zaradi izrednih dogodkov postopke pohitrila. Zakon vključuje tri bistvene stvari. Poleg navedenega povišanja predplačila na 40 odstotkov še možnost povračila škode v kmetijstvu oz. širi obseg upravičenosti za škodo, za katero je mogoče prejeti državno subvencijo za zavarovalno premijo in uveljaviti izplačilo škode za 100-odstotno poškodovanost kmetijskih kultur po načelu de minimis. Ko gre za odpravo posledic škode v kmetijstvu, so predlog novele danes na vladi po Brežanovih besedah uskladili s priporočili Evropske komisije. Kot tretje je izpostavil retroaktivnost, kar pomeni, da bo zakon veljal tudi za vse naravne nesreče od začetka letošnjega leta.
Brežan je izpostavil še dve dopolnili, in sicer bo država financirala vse izredne dopuste za prostovoljce, ki pomagajo na prizadetih območjih, hkrati pa bo pomagala pri financiranju čakanja na delo vsem tistim podjetjem, ki so prizadeta. Vlada tudi predlaga, da bo država tako v primeru čakanja na delo kot višje sile nadomestilo plače subvencionirala v višini 80 odstotkov. Golob je ob tem poudaril, da so institut višje sile pripeljali v gospodarstvo, kmetijstvo in ribogojništvo in da bo država vsem zaposlenim, ki zaradi višje sile ne bodo mogli priti v službo, izplačala 80 odstotkov plače. Prav tolikšno nadomestilo bo pripadalo tudi zaposlenim v posredno prizadetih podjetjih, denimo dobaviteljskih, ki bodo stala zaradi težav neposredno prizadetih.
Potrebe s terena
Župan v ujmi prizadetega Slovenj Gradca Tilen Klugler je pozdravil današnji sestanek z Golobom in ministrsko ekipo, na katerem so predstavniki občin predstavili konkretne predloge, želje in potrebe s terena. "Če bo vlada in država prisluhnila nam, ki smo bili na terenu 24 ur, bo sanacija veliko lažja," je poudaril in se zahvalil tudi za nepretrgano komunikacijo v minulih dneh.
Po Kluglerjevih besedah je vlada sprejela njihove pobude, zato verjame, da bodo s skupnimi močmi in komunikacijo nastale posledice uspešno sanirali, tudi na Koroškem, ki je zlasti v Mežiški dolini utrpela največjo škodo. Ob tem je pozval prebivalce Koroške k strpnosti, saj vsega ne bo mogoče rešiti čez noč.
Spomnil je še, da so v Slovenj Gradcu vzpostavili zračni most za oskrbo z območji, ki so odrezana od sveta, in na obljubo infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek, da bo na najbolj prizadetih območjih država pomagala tudi s potrebno mehanizacijo. Kot je še dodal, bodo namreč ta območja brez državne pomoči, tudi v obliki mehanizacije, še dolgo odrezana od sveta. "Tu se vidi, kako bo tretja razvojna os pomembna za koroško regijo, ki je danes praktično odrezana od sveta," je dodal.
Po besedah kočevskega župana in predsednika Skupnosti občin Slovenije Vladimirja Prebiliča je pogovor na sestanku potekal v dveh smereh - glede reševanja trenutnih kriznih razmere ter o tem, kako naprej. "Ko bo najhujše za nami in ko bodo kamere ugasnile, bodo ljudje ostali s svojimi izzivi," je dejal.
Po Prebiličevih besedah se nagibajo k oblikovanju strateškega zakona, ki bo naslovil vse segmente in odpravljal vse izzive, ki se pojavljajo na terenu. Pri tem bodo občine konstruktivni partner, je zagotovil. Občine se bodo prav tako odzvale potrebam drugih občin, v obliki nekakšnega botrstva občinam oziroma po načelu "občine za občine". Sestavljajo seznam tistih občin, ki potrebujejo pomoč, in tistih, ki jo lahko zagotovijo, da bo pomoč uporabljena čim bolj smiselno.
