Onesnažena voda lahko privede do tveganja za zdravje, predvsem prenosa nalezljivih bolezni, zato je v tem času upoštevanje ukrepov ključno. Tudi sicer pa je treba rabo vode omejiti. "Prekuhavanje pitne vode v primeru mikrobiološke onesnaženosti je praviloma kratkoročen, a nujen ukrep, s katerim izboljšamo mikrobiološko kakovost vode, saj uničimo ali inaktiviramo mikroorganizme v pitni vodi, ki so povzročitelji nalezljivih bolezni, ki se prenašajo z vodo. Prekuhavanje pa kljub temu ne odstrani kemijskih nevarnosti," so sporočili iz NIJZ.
Poudarjajo, da sta pitna voda in voda na sploh v trenutnih razmerah ključnega pomena, saj jo potrebujemo tako za zaužitje, kot tudi za pripravo hrane in vzdrževanje higiene, zato je varčevanje z njo izrednega pomena. To še posebej velja ob zdajšnji ujmi, ko je večina površinskih vodnih virov, med katere sodijo praktično vsi manjši in individualni viri na Koroškem, onesnaženih. Zato je pred pitjem potrebna priprava vode v smislu prekuhavanja ter tudi njena varčna raba. Za čiščenje okolice in prostorov pa se lahko uporablja tudi voda, ki za zaužitje sicer ni primerna, je pa koristna pri odpravljanju posledic poplav.
Pomembnost prekuhavanja pitne vode je na današnji tiskovni konferenci vlade izpostavila tudi predstojnica centra za zdravstveno ekologijo na NIJZ Nina Pirnat. Kot je poudarila, je za prebivalce ključno, da stalno spremljajo opozorila in informacije upravljavcev oskrbnih sistemov glede pitne vode ter upoštevajo ukrep prekuhavanja pitne vode, kadar je ta v veljavi.
Najprej preveriti, če je motna ...
Pitje mikrobiološko onesnažene neprekuhane vode namreč povzroča tveganje za zdravje, ki se lahko kaže v obliki driske, bruhanja, slabosti, ki so jim še zlasti močneje podvržene občutljive osebe, otroci, nosečnice in pa starejši, je izpostavila.
Ko je v veljavi ukrep prekuhavanja vode, je dodala, pa je treba najprej pogledati tudi, ali je voda motna. "Če je voda motna, moramo najprej izvesti usedanje ali pa jo prefiltrirati preko papirja ali prelikane krpe in scediti v posodo, kjer naj burno vre vsaj minuto, zaradi večje varnosti tri minute. Vodo ohladimo in najbolje, da jo shranimo kar v posodi, v kateri se je izvedlo prekuhavanje. Taka voda je uporabna 24 ur, v izjemnih okoliščinah tudi do 48 ur, če je hranjena na hladnem," je strnila Pirnat.
S prekuhano vodo si je treba umivati tudi zobe in izvajati nego malih otrok in dojenčkov. Vsa voda, ki jo uporabljamo za pripravo hrane za male dojenčke in otroke, mora namreč biti prekuhana. Če prekuhavanja ni mogoče izvesti, je treba uporabljati ustekleničeno vodo, je poudarila.
Pirnat je opozorila tudi na tveganja, povezana z živili, ki so bila izpostavljena poplavni vodi in so onesnažena tako z mikroorganizmi kot s kemijskimi snovmi. Ob tem ne smemo pozabiti "na trdne delce, drobce, kamenčke, pesek, steklo, zato je potrebno živila, ki so bila v stiku s poplavno vodo, striktno zavreči," je izpostavila.
Izjema so živila v embalaži, ki ni bila poškodovana, recimo pločevinke ali steklo. Takšno embalažo je mogoče oprati, ne pa tudi, če bi bila izpostavljena naftnim derivatom. "Pomembno je tudi, da živila, ki jih ne bomo uporabljati, ne pustimo kar nekje ležati, ker so odličen vir prehrane za glodavce," je izpostavila.
Higienske razmere
Dodaten vir tveganja za prenos nalezljivih bolezni predstavljajo slabše higienske razmere. Kanalizacija in površinske vode namreč onesnažijo okolje, ob čiščenju tega pa ljudje prihajajo v stik z različnimi nečistočami, ki lahko predstavljajo vir prenosa bolezni, omejena pa je tudi zmožnost osebne higiene. Povečana je predvsem nevarnost za pojav črevesnih okužb, opozarja NIJZ.
Pri čiščenju prostorov je tako nujna uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme - plašča, gumijastih rokavic in gumijastih škornjev. Priporoča se sprotno in dosledno umivanje in razkuževanje rok po delu. Stoječa voda in odvečna vlaga med poplavami ustvarjajo ugodne pogoje za razrast plesni, kar lahko predstavlja tveganje za zdravje ljudi. Zaprte prostore, v katerih je več dni zastajala voda, obravnavajo, kot da so onesnaženi s plesnimi, ob čiščenju pa poleg osnovne zaščitne opreme uporabljamo še dodatno osebno varovalno opremo (zaščitno masko FFP3 in očala).
Opozarjajo tudi na ustrezno oskrbo ran in poškodb ter preprečevanje stika z glodavci in njihovimi iztrebki. Med ogrožene skupine prebivalstva, pri katerih lahko v primeru okužbe pride do hujših zapletov, so nosečnice, otroci in starejši ter kronično bolni posamezniki, zato priporočajo, da jih v delo ne vključujejo, prav tako naj se omeji njihovo zadrževanje v onesnaženih prostorih. Podatkov o povečanem pojavu nalezljivih bolezni na Koroškem za zdaj nimajo.
Mikrobiološka tveganja so tudi pri čiščenju s poplavno vodo onesnaženih površin, zato je pomembno, da se čiščenja lotijo zdrave osebe brez zdravstvenih tveganj in da se ob tem primerno zaščitijo, na primer z zaščitnim plaščem ter gumenimi rokavicami in škornji, je še dodala Pirnat.
V notranjih prostorih, ki so bili dolgo časa zaprti in je bila v njih poplavna voda, pa se lahko razvije tudi plesen, zato Pirnat ob čiščenju teh prostorov svetuje uporabo zaščitne maske tipa FFP3 in zaščitnih očal. "To je izredno pomembno, ker se na ta način zaščitijo pred vnosom morebitnih spor v zraku," je strnila Pirnat.
Dostop do zdravstvenih storitev
Dodatno težavo na Koroškem trenutno predstavlja dostopnost prebivalstva do zdravstvene oskrbe, ki je zaradi slabših prometnih povezav na posameznih območjih močno okrnjena. Ob naravnih katastrofah, kot smo ji priča, problem predstavlja tudi psihična obremenitev prebivalstva in stiske, ki jih ob tem doživljajo. Tako je ključno, da v tem času poskrbimo zase in za bližnje ter hkrati s fizično in finančno nudimo tudi ustrezno psihično podporo, še dodajajo na NIJZ. Priporočila prebivalcem v primeru onesnaženosti vode so tudi na spletni strani NIJZ.
