Delo na prostem je v hudi vročini, ko se temperature v senci dvignejo nad 30 oziroma do skoraj 40 stopinj Celzija, kar je zadnje čase vse pogosteje poleti tudi pri nas, lahko zelo nevarno. Na soncu ali v rastlinjakih je seveda še precej bolj vroče, vročina pa predstavlja hudo obremenitev za delavce. Med najbolj obremenjenimi so tisti, ki delajo zunaj in se pred sončnimi žarki nimajo kam skriti. Najtežje je gotovo gradbincem, vzdrževalcem cest, komunalnim delavcem, kmetom, poštarjem in še komu. Delo mora biti opravljeno v roku, razmere za delo pa so v hudih vročinskih valih marsikdaj skoraj nevzdržne.
Pa delodajalci pridejo naproti svojim delavcem? Jim olajšajo delo v vročini in obenem tudi zmanjšajo tveganja za zdravstvene probleme? Nemalokrat vidimo delavce, ki na gradbišču vztrajajo po ves dan, tudi v hudi vročini. In kakšna je zakonodaja na tem področju? Ali inšpektorat za delo to področje nadzira in tudi ukrepa, če je treba? Stanje smo preverili pri nekaj delodajalcih in na inšpektoratu.
Kostak se trudi
V krškem komunalnem in gradbenem podjetju Kostak veliko zaposlenih dela na prostem, seveda tudi v vročini. Komunalni delavci odvažajo odpadke, odpravljajo okvare na vodovodnem in kanalizacijskem sistemu, vzdržujejo ceste ... Delajo v vročini in tudi v drugih težjih vremenskih razmerah, kot so neurja, ko odstranjujejo padlo drevje, rešujejo težave z odvodnjavanjem med nalivi ... Njihovi gradbinci tudi v poletnem času izvajajo večje in manjše projekte v Sloveniji in tujini, saj morajo biti dokončani v pogodbenem roku.
»Tudi v zahtevnejših razmerah si delavci prizadevajo izpolnjevati delovna opravila vestno in po svojih najboljših močeh, kar kot delodajalec spoštujemo v največji mogoči meri in upoštevamo, da je vročina lahko zelo neprijetna ter lahko vpliva na delovno učinkovitost in počutje. Neugodne vremenske vplive poskušamo omiliti z različnimi ukrepi, ki jih izvaja naša Služba varnosti in zdravja pri delu, pogoje dela pa poskušamo izboljšati,« pravi Sabina Žibert, vodja Službe za odnose z javnostmi.
Voda, kape, majice, sončna očala, kreme …
V času višjih temperatur in povečanega UV-sevanja v največji mogoči meri skrbijo za ustrezne pogoje dela, kar še posebej velja za zaposlene na gradbiščih in drugih zunanjih deloviščih. Zaposleni imajo na voljo zaščitne kape (»arafatke«), sončna očala in kreme za sončenje. Prav tako v Kostaku skrbijo, da imajo delavci ves čas na voljo hladno pitno vodo.
Zaposleni imajo na voljo tudi majice za delo na vročini, ki se lahko menjajo večkrat dnevno. Za določene delovne skupine, v katerih to omogoča delovno okolje, so delavcem priskrbeli celo kratka delovna oblačila. Poleg osebne zaščite, primerne glede na letni čas in vročino, je pomembno tudi prilagajanje delovnega okolja.
Prilagoditev delovnika
»Če je le mogoče, organiziramo delo tako, da se zmanjša čas izpostavljenosti soncu med 10. in 16. uro. To vključuje zgodnejši začetek dela, opravljanje težjih del zgodaj zjutraj ali kombinacijo dela na prostem in v zaprtih prostorih oziroma v senci. Zaposlenim omogočamo več kratkih delovnih počitkov v ohlajenih kontejnerjih. Zaposlene skozi kanale internega obveščanja opozarjamo pred pastmi vročine in samega dela na vročini, jih ozaveščamo o varnem prehranjevanju in pomenu hidracije, kar je še posebej izpostavljeno v teh poletnih dneh,« pove Žibertova.
Nihče izmed Kostakovih delavcev zaradi vročine še ni odklonil dela; občasno se pojavi negodovanje zaradi vročine. V podjetju so že imeli redne kontrole delovnega inšpektorja, vendar v povezavi s tem niso prejeli nobenih dodatnih priporočil ali navodil, povedo. »Prizadevamo si upoštevati preventivne ukrepe, ki jih predpisujeta Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ter Zbornica varnosti in zdravja pri delu, ter kot delodajalec zaposlenim glede na okoliščine omogočiti karseda najustreznejše pogoje dela,« poudari Žibertova.
Kako pa v rastlinjakih?
Za to se trudijo tudi na zelenjadarski in sadjarski kmetiji Bostele z Zdol, kjer pridelujejo najrazličnejše sadje in zelenjavo – večino v rastlinjakih, saj jih imajo kar 12 hektarov na različnih lokacijah, le nekaj kultur pridelujejo na prostem. Njihovi delavci – nekaj je redno zaposlenih, kakih 25 pa je sezonskih, v glavnem iz Srbije, pove gospodar Jure Bostele – seveda poleti delajo tudi v vročini.
»A se trudimo, da jim je čim boljše. Seveda je tudi v rastlinjakih vroče, a je huje zunaj, na gradbiščih in cestah, na neposredni sončni pripeki. Rastlinjaki so le prekriti s folijo z UV-zaščito, s senčili in mrežami. Delavcem v vročini omogočimo pogostejše odmore, tudi v senci, pa hladne pijače, prilagodimo delovni čas. Začnemo bolj zgodaj, že ob 5. uri, in delamo do 11. ure, sledi premor in na delo se spet vrnemo med 16. oziroma 17. uro. Na naši kmetiji je pri delu vedno prisoten nekdo iz družine: jaz, žena ali kdo drug, in če mi zdržimo, lahko tudi drugi. To je nekakšen test,« pove Jure Bostele in doda, da kontrol inšpektorjev še niso imeli, »a tudi če bi prišli, se jih ne bojimo in gotovo bi vsi zaposleni rekli, da skrbimo za dobre delovne razmere.«
Žal so se delavci na kmetiji Bostele ob našem poizvedovanju prejšnji teden namesto z rastlinami ukvarjali s popravljanjem rastlinjakov, saj so zaradi neurja in hude nevihte utrpeli hudo škodo. Mnoge na sedmih različnih parcelah je podrlo, veliko je uničenega in popravilo je nujno. K sreči ni bilo toče in so kulture v glavnem ostale nepoškodovane. Da, tudi hude nevihte in neurja, ne le vročina, so postali realnost naših poletij.
Zakonodaja v praksi
Na Inšpektoratu RS za delo povedo, da letos mogoče opažajo več prijav glede vročine na delovnih mestih kot v preteklih letih. »Verjetno je tako zaradi trajanja vročinskih valov. Se pa pri nadzorih izkaže, da so prijave upravičene. Inšpektorat je letos po neuradnih podatkih ugotovil dve nepravilnosti v povezavi z zahtevami glede temperature v prostoru,« pove Jerica Preskar z Inšpektorata RS za delo in doda, da je sicer veljavna zakonodaja v povezavi z delom na prostem precej splošna.
Med drugim o temperaturah na delovnem mestu govori Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. »Najvišje temperature v notranjih prostorih poleti ne smejo preseči 28 stopinj Celzija (razen v t. i. vročih delovnih prostorih, v katerih so višje temperature zaradi delovne opreme, npr. peči), sicer lahko delodajalec izvede začasne ukrepe: prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, odmore, pijačo ..., pa tudi dolgoročne, kot so dodatne klimatske in prezračevalne naprave. Delodajalec lahko večinoma izvaja določene ukrepe, ki pa so lahko bolj ali manj učinkoviti, pogosto tudi z določenim zamikom,« pove Preskarjeva.
Delo lahko odkloni
Delodajalec mora torej delovno mesto urediti tako, da so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi, ki bi bili lahko škodljivi za njihovo zdravje in varnost. To velja tudi za delo na prostem – pozimi in poleti. Omejitev za delo na prostem glede temperatur zraka ni, le pogoji dela morajo biti varni. Posamezne vidike glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu pa lahko posebej urejajo tudi kolektivne pogodbe.
»Odločitev za ukrepe je delodajalčeva, morajo pa biti opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja in usklajeni s strokovnim delavcem ter specialistom medicine dela. Ukrepi so odvisni od konkretnih razmer in okoliščin,« pojasni sogovornica.
Med poletno vročino naj bi delodajalec torej omogočil delavcem, da občasno obiščejo ohlajene prostore, po možnosti naj bi jim zagotavljal senco, ponujal osvežujoče napitke. Ko postanejo razmere na primer na gradbišču nevzdržne, je dobro delo tudi prekiniti in delavce umakniti z žgočega sonca.
Na inšpektoratu za delo opozarjajo na pravico delavca, da delo odkloni, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, lahko pa tudi zahteva, da se nevarnost odpravi. Vsak primer odklonitve dela zaradi navedenega razloga pa je treba ustrezno obravnavati.
Tudi globe
»Ocenjujemo, da občasno, zlasti poletno zvišanje temperature v delovnih prostorih tudi prek 28 stopinj Celzija v večini primerov ne predstavlja neposrednega ogrožanja zdravja in življenja delavca, vsekakor pa lahko določena tveganja predstavlja na primer kroničnim bolnikom,« pove Jerica Preskar in doda, da ob ugotovljenih nepravilnostih inšpektor običajno delodajalcu z ureditveno odločbo naloži, da v izjavi o varnosti z oceno tveganja za zaposlene zaradi visokih temperatur izbere in sprejme določene ukrepe, ki izboljšajo temperaturne pogoje in počutje delavcev.
»Pravilnik prekrška v povezavi z visokimi temperaturami ne določa, če delodajalec ureditvene odločbe ne izvrši, pa ga inšpektor lahko kaznuje z globo, ki je za delodajalca od dva do 40 tisoč evrov, za odgovorno osebo delodajalca pa od 500 do štiri tisoč evrov,« pove Preskarjeva.
