Po podatkih meritev je 650 hekarjev ožjega območja Celja prekomerno onesnaženega s težkimi kovinami kot so kadmij, svinec, cink in arzen. Onesnaženje tal je posledica pretekle in sedanje industrijske dejavnosti v Celju in okolici. Lokalna skupnost si že vrsto let prizadeva, da bi onesnaženje sanirali. Deloma se je sanacija začela leta 2017, ko se je začela prva menjava zemljine okoli vrtcev, a nadaljevanja ukrepov ni bilo.
Premik na bolje
Kot kaže se bodo zadeve končno premaknile z mrtve točke. Do 18. avgusta bosta v javni obravnavi odlok o določitvi degradiranega okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti tal na območju Mestne občine Celje ter odredba o razvrstitvi območja občine glede na stopnje obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi. Dokumenta sta nastajala v sodelovanju ministrstva za okolje in Civilnih iniciativ Celja ter z usklajevanjem z Mestno občino Celje. Aktivno je sodelovala tudi celjska poslanka Svobode v DZ Janja Sluga, ki ji v minulih letih v treh poskusih ni uspelo zbrati zadostne podpore za sprejem Zakona o sanaciji Celjske kotline. »Vedno je bil očitek, da gre za nesistemski pristop, češ da že Zakon o varstvu okolja predvideva, da lahko vlada z odlokom razglasi del območja, da je degradirano, in zanj sprejme ukrepe. Ministri in prejšnja vlada niso imeli razumevanja za reševanje te problematike, zdaj je na srečo drugače,« pravi poslanka. Gre torej za sistemski pristop k reševanju okoljske problematike po zgledu Mežiške doline.
Sprotno preverjanje
Vlada bo z odredbo razvrstila območje Celja med degradirana območja in nato z odlokom določila ukrepe ter sanacijo. »Večino pripomb je ministrstvo za okolje že upoštevalo pri pripravi aktov in menim, da je zadeva usklajena do te mere, da bistvenih pripomb v času javne razprave ne pričakujem.« Janja Sluga pričakuje, da bo vlada v drugi polovici septembra sprejela odlok in odredbo, nato bo moralo ministrstvo do konca oktobra pripraviti predlog sprejema ukrepov, kar naj bi vlada potrdila do konca leta in zagotovila sredstva za naslednje leto.
Če je bilo pri tretji različici predloga Zakona o sanaciji Celjske kotline govora o 23 milijonih evrov stroškov za izvedbo ukrepov, odlok nima tovrstne finančne konstrukcije, ampak bo strokovna skupina vsako leto pripravila predloge ukrepov in finančnih obveznosti. Ukrepi tudi niso časovno omejeni, saj so se pripravljavci zgledovali po Mežici, kjer ti trajajo že 13 let in so še vedno potrebni. »Bolj pomembno je, da bodo ukrepi veljali, dokler ne bo kakovost tal boljša, kar bodo pokazale meritve.«
Kdo bo plačal?
Na začetku bodo imela prednost ureditev območja Stare cinkarne, kar sovpada tudi z občinskim sodelovanjem v mednarodnemu urbanističnemu natečaju Europan 17, v okviru katerega iščejo inovativne rešitve za tovrstna degradirana območja. Nato bo sledila sanacija drugih območij, ki jih bo določila stroka. V projekt bodo vključeni različna ministrstva, NIJZ, Arso, uprava za varno hrano …
Vloga Cinkarne Celje
V zadnji različici svojega predloga zakona je Sluga Cinkarno Celje omenjala kot onesnaževalko, ki naj sodeluje pri plačilu ureditve območja Stare cinkarne, kjer je nesporno, kdo je krivec za onesnaženo zemljino, medtem ko je za druga območja to težko ugotoviti. Ministrstvo v odloku tokrat ni bremenilo neposredno cinkarne, ampak onesnaževalce na splošno, ki naj bi poleg države in deloma občine zagotavljali sredstva za sanacijo. Ob tem meni, da bi morala država vsem industrijskim dejavnostim naložiti letno plačevanje nekih zneskov v poseben sklad, iz katerega bi financirali sanacije okolja, saj se sicer »onesnaževalci sprenevedajo in jih nihče ne more prisiliti, da bi sodelovali pri reševanju okoljskih bremen«, je prepričana poslanka.
