Obe sva iz istega dela Slovenije, avtorica teksta iz Kuzme, ministrica iz Šalovec. Nemudoma se porodi ideja, da bi intervju za Reporter naredili v prekmurščini. Ne bi se pogovarjali, pogučavali bi si. A večina bralcev naju ne bi razumela, zato sva se zedinili, da raje spregovoriva v lepi slovenščini.
Ministrica Irena Šinko je diplomirana kmetijska inženirka in tudi diplomirana pravnica. Znanja in izkušenj ji ne manjka. Prve delovne izkušnje je nabirala kot tehnologinja v tovarni močnih krmil v Lendavi, delo pa je nadaljevala kot kmetijska inšpektorica v Murski Soboti in nato še kot učiteljica strokovnega predmeta živinoreje na srednji kmetijski šoli v Rakičanu. Kot piše na spletni strani resorja, ki ga vodi, je razvila visoko raven kompetenc na področju vodenja in upravljanja virov, zato poglobljeno pozna sistem delovanja državne uprave, kmetijstvo pa ji je bilo prav položeno v zibko. Je članica Gibanja Svoboda.
Vi ste ministrica za kmetijstvo, in verjamem, da svoj resor odlično poznate, pa me zanima, če veste, kdaj sadimo krompir?
A vi res mislite, da tega ne vem? Resno mislite?
Nisem rekla, da vi tega ne veste, zanima me, ali veste?
Krompir lahko začnete saditi že v marcu, pa tudi še v aprilu se ga sadi.
Ste sami kdaj delali na polju?
Prihajam iz družine, ki se je ukvarjala s kmetijstvom, v lasti smo imeli okrog deset hektarjev kmetijskih zemljišč in osem hektarjev gozdov, zato poznam vsa kmečka opravila, saj sem doma zelo veliko delala.
Kaj vse ste delali?
Doma smo se ukvarjali z živinorejsko in poljedelsko pridelavo.
Po nekaterih podatkih naj bi bilo kar 40-odstotkov prsti na Zemlji zaradi invazivnega kmetovanja tako zelo zastrupljene, da še več let ne bo rodovitna in primerna za nadaljevanje kmetovanja. Kako bi vi rešili ta orjaški problem? Kako bi vi pomagali planetu, da si opomore?
Ti podatki so relativni, vsepovsod zemlja ni tako uničena. Vi in jaz prihajava iz Prekmurja, ki je ekstenzivno območje. Kmetijska zemljišča so tam dobro ohranjena in niso onesnažena s pesticidi. Seveda pa je potrebno pomagati zemlji na tistih območjih, kjer problemi onesnaženosti žal so. Na srečo v Sloveniji kmetijstvo ni tako intenzivno razvito, da bi naša država morala rekultivirati zemljišča, to je naša sreča in prednost pred številnimi deli sveta. Pomembno pa je, da se v tistih državah, kjer je kmetijstvo zelo intenzivno, zdravljenja prsti lotijo na pravi način. Vsekakor bodo morali povečati organsko snov v tleh, kmetovati bodo morali trajnostno in v sožitju z naravo.
Slovenska prst je rodovitna in dobro ohranjena?
Slovenska prst je dobro ohranjena, a z ukrepi je vseeno treba skrbeti za več organske snovi v tleh. Naravni pojavi, kot so močni vetrovi in neurja, lahko povzročijo erozijo, zato je pomembna tudi pravilna obdelava tal.
Verjetno se strinjate, da je prihodnost slovenskega poljedelstva v ekološkem pristopu?
Strinjam se, da je ekološko kmetovanje zelo pomembno, Slovenija si je pri tem zadala visoke cilje, saj želimo s trenutnih 10 odstotkov do leta 2027 območja z ekološko pridelavo povečati na 18 odstotkov. Seveda moramo kmetovalce spodbujati, da se odločijo za takšen način pridelave. V sklopu strateškega načrta se intervencije, ki so vezane na neposredna plačila za ekološko kmetovanje, že izvajajo. Poleg intervencij za ekološko kmetovanje in čebelarstvo bodo za ekološko kmetovanje namenjeni posebni javni razpisi za investicije samo za ekološke pridelovalce in predelovalce, pripravljamo posebne podpore povezovanju ekoloških pridelovalcev in predelovalcev ter povračila stroškov kontrole za prvih pet let ekološkega kmetovanja.
Mladi prevzemniki, ki so vključeni v ekokmetovanje, bodo deležni 20-odstotkov višje podpore, delamo pri promociji kmetijskih pridelkov in živil, pri čemer bo posebna pozornost namenjena ekološkim pridelkom in živilom, podprli bomo regijski pristop povezovanja lokalnih proizvodov s poudarkom na ekoloških proizvodih, posebna podpora pa bo namenjena tudi prenosu znanja, izobraževanju, svetovanju in usposabljanju na področju ekološkega kmetovanja. Po drugi strani je zelo pomembno, da ekološko pridelano hrano, ki je cenovno višjega razreda, znamo ponuditi tudi potrošniku. Za ekološko pridelane proizvode pa je še velik potencial ponudbe v javnih zavodih.
Katere poljščine so v Sloveniji najpogosteje ekološko pridelane? Se na tem področju obetajo spremembe? V mislih imam diskrepanco med ekološkim pridelovanjem in gensko spremenjenimi organizmi?
Evropska komisija je 5. julija letos objavila zakonodajni predlog akta o novih genomskih tehnikah. Slovenijo predvsem zanimajo raziskave na tem področju, mi zagovarjamo previdnostni princip pri novih genomskih tehnikah. Za ekološko pridelavo pa so primerne vse poljščine in vrtnine.
Zakaj je cena ekološko pridelane hrane dražja?
Pri ekološki pridelavi so pridelki nižji, na enoto pridelave so stroški proizvoda višji, in logično je ekološka hrana posledično dražja.
Torej bomo v prihodnosti hrano še dražje plačevali?
Cena bo odvisna od tega, kaj bodo potrošniki kupovali. Kvalitetno pridelana hrana, tudi ekološka, ne bo poceni.
Ste domače živinorejce že začeli pripravljati na prihod vzreje mesa iz živih matičnih celic v laboratorijih?
Ne.
Slišala sem, da takšni vzreji mesa nasprotujete?
To pa ne bo držalo. Proizvodnja mesa iz živalskih celic v laboratorijih brez tradiconalne reje in zakola živali je še tehnologija v razvojni fazi. Tukaj so še številni izzivi, ki jih bo potrebno premagati za redno proizvodnjo. Prav tako bo potrebno to proizvodnjo tudi regulativno urediti ter odobriti prodajo in uživanje celično pridelanega mesa. Poleg tega je Slovenija z mesom samooskrbna, primanjkuje nam le prašičjega mesa.
Znanstveniki napovedujejo, da je vzreja mesa iz matičnih celic v laboratorijih nova revolucija, ki bo spremenila svet. Številni bogataši že investirajo v ta posel, očitno se obetajo orjaški dobički. Če sem prav slišala, je podjetnik Ivo Boscarol želel investirati v dotični posel, a ne vem, kaj se je nato zgodilo. A če bi se Slovenija podvizala, bi lahko tu ogromno profitirala?
Jaz nimam nič proti proizvodnji celičnega mesa, ki pa, še enkrat poudarjam, mora biti regulirano in prodaja mora biti odobrena s strani odločevalcev. Naravne danosti Slovenije so primerne za živinorejsko proizvodnjo, saj imamo ogromno travinja, ki ga lahko v prehrani izkoriščajo le prežvekovalci.
Ne podcenjujte moči množične psihologije. Pred tridesetimi leti nihče ni verjel, da bomo nekega dne vsi hodili po svetu z majhnimi štirioglatimi aparati in globalno komunicirali. A prav to se je zgodilo. Govorim o revoluciji mobilne telefonije. Prepričana sem, da bodo čez nekaj desetletij vsi jedli meso, pridelano v laboratorijih.
Veste kaj, dajva času čas, pa bova videli, kako se bo to obneslo. Na koncu se bodo potrošniki sami odločili, kaj bodo jedli.
Italija je zaradi prihoda vzreje mesa iz matičnih celic že z zakonom zaščitila konvencionalne živinorejce. Boste tudi v Sloveniji sprejeli podobne ukrepe?
Za zdaj o tem v Sloveniji ne razmišljamo.
Ste že pojedli kakšen insekt?
Ko sem jedla češnje, sem najbrž nevede pojedla tudi kakšnega črva.
To smo najbrž vsi, a v mislih sem imela produkte, ki vsebujejo moko iz čričkov ali ličink hroščev mokarjev, saj vemo, da je v EU sedaj dovoljeno pridelovati in prodajati hrano, ki vsebuje nekatere žuželke.
Res je, da je Evropska komisija oblikovala predlog za nova živila in v okviru tega je v prehrambne namene dovoljena tudi uporaba mokarjev, malega mokarja, kobilice selke in hišnih murnov. Ampak jaz tega nisem pokusila.
Jaz pa sem in je povsem običajna hrana. Insekti so v velikem delu sveta klasični del človeške prehrane, na Zahod, k nam, šele prihajajo. Kako gledate na prihod te novosti?
Jaz osebno s tem nimam nobenih težav. Vsak se lahko prehranjuje tako, kakor sam želi, kar mu ustreza. Insektom v hrani ne nasprotujem, toda dosedanje raziskave kažejo, da niti v EU niti v Sloveniji ni tržne niše za prehrambne produkte iz insektov. Ta hip povpraševanja po hrani iz insektov pri nas ne zaznavamo.
Dobro, ko bo hrana iz insektov na voljo v Sloveniji, jo boste jedli?
Ne, ne bom.
Zakaj ne?
Ker sem se odločila, da je ne želim jesti.
Ste sicer mesojedka?
Tudi.
Meso katere živali jeste najraje?
Rada imam prašičje meso, na primer domača šunka mi je ljuba. Tudi od morske hrane jem vse.
Pujsi so sesalci, številne živali, ki jih človek ubija za hrano, tudi, znanost pa je že dokazala, da so sesalci enako čuteča bitja kakor mi, ljudje. Prašiči čutijo bolečino, strah in vse, kar čutimo mi. V naši državi imamo tudi zakon, da so te živali čuteča bitja. Zato smo v bizarnem paradoksu, saj dovoljujemo zakol bitij, ki so čustveno enaka človeku?
Mi, ki prihajamo s kmetij, smo z živalmi ves čas živeli in smo se do njih že prej obnašali kot do čutečih bitij. Še preden je bilo to uzakonjeno. Rejne živali so namenjene prehrani, zato jih na koncu čaka pač zakol. Tudi hišni ljubljenčki so čuteča bitja, a pogosto, ko morajo čakati na svoje skrbnike v kletkah v stanovanjih, to ni lepo ravnanje.
Imate hišnega ljubljenčka?
Imam psa.
Ali obstajajo etične in humane klavnice?
Vsak zakol v klavnicah v naši državi mora potekati po protokolu, ki je določen. Imamo natančno predpisan protokol, po katerem se zakol živali izvaja, in če vse poteka v skladu s tem protokolom, torej po pravilih, ni nič narobe.
Ampak ti protokoli niso etični in humani?
Mi lahko vi poveste za kaj bolj etičnega in humanega?
Seveda, vegetarijanstvo!
Res je, strinjam se, vegetarijanstvo narašča, a še vedno je veliko potrošnikov, ki želijo jesti meso.
Premier Robert Golob je dal priporočilo, da naj bo en brezmesni dan v tednu, vi priporočilo upoštevate?
Glede na to, da obe prihajava iz Prekmurja, veva, da tam že prej ob petkih nikoli nismo jedli mesa.
Ribe smo lahko jedli.
Mi smo jedli fižol.
Ja! Fižol z bučnim oljem in čebulo!
Bravo!
Ste bili kdaj na kolinah?
Seveda.
Ste sodelovali? Kaj ste počeli? Lovili kri v skledo?
Tako je.
Potem ste jo spekli? Pečena kri ima odličen okus, kolikor se spomnim iz časov, ko sem še jedla meso.
Jo znate speči?
Zdaj ne več, mislim pa, da smo jo začinili s čebulo in dodali malo mleka, pekač namazali s svinjsko mastjo, vlili vsebino noter in dali v »šporhet«. Jed se je imenovala krvavi šterc.
Ja, ampak šterc je iz moke in jajc.
Tako je. Pekli smo tudi jajčni šterc in ajdovega, ki je bil daleč najslajši.
V Prekmurju pravimo temu pečena kri, ki je še posebej izvrstna z belim kruhom in česnom.
Midve se pa res razumeva! Ampak povejte …, bi lahko ubili žival?
Ne. O tem sploh nisem še nikoli razmišljala.
Mark Zuckerberg, izumitelj Facebooka, zaužije izključno meso tiste živali, ki jo sam ubije. Precej perverzno, kajne?
Jaz česa takega ne bi počela.
Pokol nutrij. Tema, ki je v zadnjem času dvignila državo na noge. Vaše mnenje?
Nutrije so divjad, v Sloveniji so tujerodna invazivna živalska vrsta, zato jih je dovoljeno neomejeno loviti vse leto. Z njimi se upravlja z lovsko upravljavskimi načrti, izvajajo se tudi ukrepi za preprečevanje njihovega širjenja.
Invazivnih sort živali in rastlinja je tu ogromno, tudi krompir je tuja invazivna sorta in ga množično pridelujemo, konec koncev je habsburška cesarica Marija Terezija na našem ozemlju z njim izkoreninila lakoto!
Krompir je koristen, nutrije pa povzročajo gospodarsko škodo v naravi.
Tudi koloradski hrošči so tujerodna invazivna sorta.
Ampak tudi njih odstranjujemo, kajne?
Včasih so jih pobijali z grozno strupenimi pesticidi. So sedaj na voljo že biološki insekticidi?
Da, so.
Na Goričkem smo imeli ogromno hroščev rogačev. Kjer živijo rogači, je zemlja zdrava in vsa narava tudi.
Goričko ima izjemno ohranjeno zemljo. Zato grem jaz še vedno vsak dan domov v Prekmurje.
Zakaj se nutrije pobija s svinčenim strelivom? Zakaj tudi lovci še vedno v veliki meri uporabljajo svinčeno strelivo?
Saj ni druge alternative?
Obstajajo naboji brez svinca. Letos februarja je EU izdala direktivo, da se v mokriščih ne sme uporabljati streliva s svincem, saj je vsako leto samo zaradi zastrupitve s svincem umrlo ogromno ptic, vsaj milijon. Svinec je strahotno strupen.
S tem naj se ukvarjajo pristojni strokovnjaki.
Pred kratkim so na Rožniku sekali drevesa. Je bilo to upravičeno ali ne?
V Sloveniji imamo okoli 60 odstotkov gozdnih površin in gozdove upravljamo večnamensko, sonaravno in trajnostno, ena od funkcij je tudi gospodarsko izkoriščanje gozdov. Če je zavod za gozdove ta drevesa označil in dovolil sekanje, je bilo najbrž vse po pravilih in v skladu z gozdnogospodarskim načrtovanjem.
Nekje na polovici so pristojni organi izdali odločbo o prenehanju sečnje. Drevesa, ki so jih posekali, niso bila bolna. Poleg tega, samo pomislite, v drevesih domujejo številne živali, na primer veverice in, no, kam naj veveričja družina gre, če ji posekajo dom?
V drugo drevo.
Če bi vi prišli domov in videli, da je vaša hiša porušena, kaj bi storili?
Tudi to se lahko zgodi. Upam, da se ne bo zgodilo, a če bi se, bi si našla drugo prebivališče.
Na spletni strani vašega ministrstva piše o načrtu reform do leta 2027, a se zdi, da so obljube ohlapne. Prosim, ali lahko poveste o kmetijski reformi kaj bolj konkretnega?
Letos se je začelo novo programsko obdobje skupne kmetijske politike in v sklopu strateškega načrta SKP za obdobje 2023–2027 je že tekla subvencijska kampanja, ki se je zaključila 10. julija letos, torej pred dnevi, nosilci kmetijskih gospodarstev pa so oddali vloge za neposredna plačila. Na podlagi sprejetih izvedbenih uredb bomo v drugi polovici leta objavili javni razpis za mlade prevzemnike, temu pa bodo sledili še drugi javni razpisi.
Zakaj v Sloveniji masovno pridelujemo pšenico, čeprav vemo, da je bela moka bela smrt. Mar ne bi Slovenija več pridobila, če bi začela pospeševati pridelavo zdrave konopljine, pirine ali kamutove moke?
Lahko bi, ampak v Sloveniji za zdaj pridelava temelji na prostovoljni gospodarski pobudi, zato se vsak nosilec kmetijskega gospodarstva odloča sam, kaj bo prideloval. Pšenica je očitno še vedno tista tržna poljščina, ki najbolj prosperira med domačimi potrošniki. Res pa je, da se povečuje pridelava konopljine moke, v zadnjem času pa se veča tudi pridelava ajde, ki je bila vrsto let zapostavljena. Tudi proso spet dobiva veljavo.
Pa kvinoja?
To ni naša avtohtona sorta žita. Pa saj ste na Goričkem videli vse, kar sedaj naštevam, a ne kvinoje.
V glavnem smo videli pšenico in rž.
Zagotovo tudi ajdo, čeprav se sedaj morda ne spomnite.
Prekmurje je tisti del Slovenije, ki ponuja neskončne možnosti za fantastičen razvoj, a do njega nekako ne pride? Zakaj? Prekmurje bi lahko postalo najuspešnejša regija v državi, kjer bi uspevalo praktično vse, saj trenutno skoraj ničesar ni, a se nič ne premakne?
Popolnoma se strinjam z vami, da ima Prekmurje izjemno dobre potenciale za razvoj, je dežela izjemnih priložnosti, predvsem kar se tiče proizvodnje in pridelave hrane. Morava pa povedati, da je najprej potrebno urediti namakalne sisteme, da se bo lahko povečala pridelava zelenjave na prostem in v rastlinjakih. Prekmurje ima tudi izredni potencial za izkoriščanje geotermalne energije, razvoj aktivnega butičnega turizma z izvrstno hrano.
Ste kdaj videli medveda? V živo?
Srečala ga nisem, gledala sem ga skoz okno opazovalne hiške.
In?
Nobene težave ne vidim v medvedih, populacijo pa pač moramo uravnavati, da skrbimo za naravno ravnovesje.
Jaz sem srečala medveda v gozdu in v strahu je odhlačal. V gozdu me ni strah medvedov in volkov, le klopov se bojim.
Vse živali so plašne pred človekom, a vseeno je dobro biti previden, saj nikoli ne vemo, kako bo kakšna žival v strahu reagirala.
Dobro je imeti v žepu dozico solzivca.
A to pa je humano do živali?
No, malo ga pečejo oči, človek vmes pobegne, potem si pa medved tako in tako hitro opomore.
Jaz menim, da to ni humano.
A da jih streljamo, pa je humano?
Kako pa naj reguliramo populacijo?
Vlagajte v znanost in najdite kontracepcijo!
Do tega je verjetno še daleč.
Morda bi jih sterilizirali in kastrirali?
Potem bi jih morali najprej uspavati.
In? Saj tudi mačka moramo najprej uspavati, če ga damo sterilizirat ali kastrirat?
Dobro, prav imate.
Rekli ste, da se vsak dan peljete v Prekmurje, kjer ste doma, in se vsako jutro pripeljete v službo na ministrstvo v Ljubljani. Oprostite, kako to zmorete?
Vsak dan se vozim tri ure, toda moram domov v Prekmurje, ker se tam napolnim z najboljšo pozitivno energijo.
V Prekmurju še delate na kmetiji?
Ne, zdaj ne več, obdelujem pa vrt, na katerem raste vse, tudi plevel, in v delu na zemlji zelo uživam.
