Poletje je čas, ko se vreme pogosto razbesni in pokaže zobe, to pa pomeni trpljenje tako človeka kot narave in škoda se meri v milijonih evrov. Ob neurju je seveda najpomembnejše, da poskrbimo za svoje zdravje in življenje, a ko najhuje mine, se začne žalostno preštevanje škode. Poleg gasilcev, vojakov, civilne zaščite, policistov, reševalcev in mnogih drugih stopijo v akcijo tudi zavarovalniški strokovnjaki. Škodo je namreč treba oceniti, da bi se čim prej lahko začela temeljita obnova in bi se življenje oškodovancev čim hitreje vrnilo v ustaljene tirnice.
»Ob množični škodi, ki smo ji priča v zadnjem tednu, strankam sporočamo, naj s prijavo škode ne hitijo, temveč naj najprej zaščitijo sebe in svoje premoženje. Najhitrejši in najpreprostejši način prijave škode je e-prijava,« pravijo na zavarovalnici Generali, sicer pa dodajajo, da lahko stranka še vedno izpolni klasičen obrazec ali obišče najbližji škodni center; ob tako stresnih dogodkih se oškodovanci za pomoč in nasvet pogosto obračajo tudi na zastopnike in agencije oziroma poslovalnice zavarovalnic, kjer dobijo vso potrebno pomoč pri prijavi škode.
Rok prijave se lahko podaljša
E-prijavo spodbujajo tudi pri zavarovalnici Triglav, sicer pa imajo svoje cenilce tudi na terenu, na določenih območjih celo z mobilno cenilno enoto. »Čeprav za prijavo škode velja tridnevni rok po njenem nastanku, zavarovalnica v primeru tovrstnih dogodkov upošteva tudi kasnejše prijave. Z oddajo prijave zavarovancem torej ni treba hiteti, razen v primeru, ko gre za žita in druge kmetijske kulture, ki so tik pred žetvijo,« dodajajo na Triglavu.
Že občutek, da tako ranljiva žrtev neurja ni prepuščena sama sebi, včasih pomeni veliko, dejstvo pa je, da je ob takih primerih več kritičnih škodnih območij in da včasih vsi ne pridejo na vrsto takoj. Nad tem se je razburjala tudi bralka, ki je dejala, da so po tem, ko jim je veter odkril streho, v njenem kraju gasilci sicer nekaj časa pomagali, a so, preden bi prišli tudi do njene hiše, sporočili, da jih ne bo več na teren, ker da »niso krovci«. Razumeti je treba seveda obe strani, a zato naj bi bile zavarovalnice tiste, ki podprejo oškodovanca čim hitreje in čim bolj učinkovito.
Fotografirajte in ne zavrzite uničene opreme
Zato na Generaliju še svetujejo, naj oškodovanci takoj, ko je to mogoče in če jim razmere dopuščajo, poskrbijo za omejitev škode. »Uredijo naj si začasno pokrivanje strehe, izčrpajo vodo iz kleti, umaknejo ali zaščitijo pohištvo, naprave ter drugo opremo. S prijavo škode res ni treba hiteti, prav tako ni treba čakati na prihod cenilca pred pričetkom sanacije,« pravijo. Najpomembnejše pa je, da še pred sanacijo fotografirajo posledice, torej kakšna škoda je nastala, in da poškodovane stvari ohranijo do konca obravnave primera oziroma do drugačnih navodil zavarovalnice.
Enostavnejše sanacije se lahko zavarovanec, tako zavarovalnice, loti tudi sam, cenilec pa pripravi obračun po oceni, ali pa angažira izvajalca in pridobi predračun sanacije ter pošlje v pregled cenilcu. Po potrditvi in izvedenih delih zavarovalnici pošlje še originalni račun. »Ob manjših škodah, kot je denimo poškodba nekaj strešnikov, ogled cenilca na lokaciji niti ni potreben. Dovolj je, da se ob prijavi priloži nekaj fotografij, fotografija celotnega objekta in posameznih poškodovanih delov, prijava pa se lahko opravi tudi po že izvedeni sanaciji,« dodajajo na Generaliju.
Kar vsaka peta nepremičnina ni zavarovana
Lahko bi rekli, da so vremenske težave v zadnjih letih Slovence nekoliko presenetile, saj je po podatkih zavarovalnic še vedno veliko nepremičnin v Sloveniji nezavarovanih, po nekaterih ocenah celo vsaka peta nepremičnina. A kljub temu opažajo, da so se zadeve začele spreminjati. Po mnenju Generalija se ljudje ob takih ekstremnih vremenskih dogodkih začnejo zavedati, da so neurja z viharji, poplavami in točo vse pogostejša. »To govori tudi naša statistika, saj se naše stranke odločajo za primerna zavarovanja premoženja, ki vključujejo tudi ta kritja, tako za avtomobile kot za ostalo večje premoženje, recimo dom in premičnine,« pojasnjujejo.
Slovenci preračunljivi, čeprav jim iznad glave odnaša streho
Vseeno ostajajo Slovenci precej preračunljivi; tisti, ki se odločajo za sklenitev zavarovanja, velikokrat več pozornosti namenijo višini premije kot obsegu zavarovalnega kritja. Niso pozorni, kaj vse je predmet zavarovanja in kaj ne, kje so posamezne stvari zavarovane in za katere nevarnosti. Prav tako po izkušnjah Generalija niso pozorni na višino zavarovalnih vsot in limitov kritij, do katerih so škode zaradi posameznih nevarnosti zavarovane. »V zadnjem času tudi ugotavljamo, da imajo stranke neustrezne zavarovalne vsote glede na aktualne razmere, ki smo jim priča v zadnjih letih, ko so se gradbeni in drugi stroški materiala ter storitev znatno povišali,« dodajajo na Generaliju.
Pri Triglavu pa še pravijo, da je bilo v zadnjih desetih letih glede posledic ekstremnih vremenskih pojavov najbolj kritično v letih 2014, 2017, 2020 in 2022. »Lansko leto je bilo za nas tretje z največ tovrstnih škodnih primerov, sicer pa je povprečna letna ocenjena vrednost škod pri nas skoraj 23 milijonov evrov,« so zapisali pri Triglavu.
