Predlog po ministrovih besedah med pravicami ureja oskrbo v instituciji, oskrbo na domu, oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek, pa tudi e-oskrbo in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Upravičenec si bo sam izbral obliko oskrbe. Prosilec storitev bo vlogo podal na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo, ki bo pristojni center za socialno delo.
Sredstva za izvajanje zakona bodo poleg državnega proračuna od 1. julija 2025 prišla tudi s pobiranjem socialnega prispevka. Delodajalci in delojemalci ga bodo plačali v višini enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v višini enega odstotka od neto pokojnine. Samostojni podjetniki in kmetje bodo plačali dva odstotka, ker so hkrati delodajalci in delojemalci.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je predlagal več sklopov dopolnil. V njih med drugim menijo, da bi moral zakon zagotoviti, da je financiranje dolgotrajne oskrbe iz državnega proračuna neomejeno v višini manka namensko zbranih sredstev za kritje stroškov za storitve dolgotrajne oskrbe.
Skupnost socialnih zavodov Slovenije ugotavlja, da razmejitev med storitvami dolgotrajne oskrbe in storitvami, ki bodo še naprej del zdravstvene nege po zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ni jasna.
Socialna zbornica Slovenije pa želi, da bi tudi novi zakon o dolgotrajni oskrbi določil, da zbornica kot javno pooblastilo izvaja strokovni nadzor v dolgotrajni oskrbi s svetovanjem. Tako je namreč uredil že zakon o dolgotrajni oskrbi, sprejet v času prejšnje vlade.
Za Zvezo društev upokojencev Slovenije pa je najbolj moteče, da bodo upokojenci plačevali obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo od neto pokojnine. Tako bodo upokojenci imeli na razpolago še manj sredstev kot zdaj, so izpostavili. Strinjali pa bi se, če bi prispevek plačevali od bruto pokojnin.
Lukenj v predlaganem zakonu je sicer zelo veliko, vendar gre za pomemben paradigmatski premik naprej, torej z oskrbe v instituciji na oskrbo na domu, pa je dejal Vito Flaker s fakultete za socialno delo v Ljubljani.
