Medtem ko se največje slovenske bolnišnice zaradi skokovite rasti stroškov ne morejo izkopati iz izgube, se povsem drugače godi njihovim dobaviteljem, ki s prodajo medicinske opreme in materiala, zdravil ter drugih storitev ustvarjajo visoke zaslužke.
Naša analiza poslovanja skoraj 70 največjih dobaviteljev javnega zdravstva, za katere so že javno znani rezultati poslovanja v lanskem letu, je pokazala:
– da so se njihovi prihodki povečali za več kot osem odstotkov na 1,8 milijarde evrov in dosegli najvišjo raven do zdaj,
– veliko jih večino svojih prihodkov prejme od javnih zdravstvenih ustanov, torej bolnišnic, zdravstvenih domov in drugih zavodov, pa tudi od veledrogeristov,
– eni beležijo nizke dobičke, ki so primerljivi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi, spet drugim pa uspeva ustvarjati visoke razlike v cenah in posledično milijonske dobičke,
– njihov čisti dobiček je skupaj znašal skoraj 70 milijonov evrov in je bil pričakovano nižji kot leta 2021. Takrat so namreč tudi zaradi poslov s hitrimi testi in zaščitno opremo dosegali rekordne rezultate.
Najbolj se izplača biti dobavitelj
Zdravstveni sistem v Sloveniji lahko razdelimo na dva dela. Na eni strani so velike javne bolnišnice, ki ustvarjajo izgubo. Na drugi strani so zdravstveni domovi, lekarne in drugi, ki imajo dobičke. Toda daleč najbolj se v domačem zdravstvu izplača biti dobavitelj. Dobiček, ki ga je lani zabeležilo skoraj 70 dobaviteljev, tako presega celotno izgubo oziroma primanjkljaj, ki so ga v tem obdobju ustvarili UKC Ljubljana, UKC Maribor, Splošna bolnišnice Celje in druge javne bolnišnice. Posamezni lastniki podjetij, ki v tujini kupujejo zdravstveno in medicinsko opremo, nato pa jo dobavljajo javnim bolnišnicam v Sloveniji, veljajo za najbogatejše ljudi v državi.
Tako so v podjetju Interexport, ki je v lasti Aleša Jenčiča, dosegli enega od najboljših rezultatov do zdaj. Večinoma brez konkurence dobivajo posle za najem, vzdrževanje in nadgradnje informacijskih rešitev. Veliko si obetajo tudi od digitalizacije zdravstva, ki je eden ključnih stebrov napovedane reforme.
Lani je Interexport dosegel 54 milijonov evrov prihodkov in 2,8 milijona evrov dobička. Od tega so mu skoraj 20 milijonov evrov prinesli posli z javnimi zavodi, največ z UKC Ljubljana in UKC Maribor. V začetku tega leta so v jeseniški bolnišnici prišli do dveh poslov v skupni vrednosti več kot štiri milijone evrov, že oktobra lani pa so podpisali 1,7 milijona evrov vredno pogodbo z Onkološkim inštitutom v Ljubljani. Ta jih je že vnaprej izbral kot izvajalca, saj so edini pooblaščeni za nadgradnjo njihovega informacijskega sistema.
Visoki dobički Siemensa, ki mu očitajo favoriziranje na razpisih
Tudi družba Siemens Healthcare, ki je v lasti nemškega velikana, še nikoli ni poslovala bolje kot lani. Ustvarila je okoli 16 milijonov evrov prihodkov, skoraj tretjino več kot leta 2021, in podvojila dobiček na slaba dva milijona evrov. Do tega so ji pomagali tudi številni javni razpisi, na katerih je bila izbrana za dobavitelja diagnostičnih aparatov.
Očitajo ji tudi tesne povezave z odločevalci v bolnišnicah. Kot je znano, je ministrstvo za zdravje spomladi zaustavilo skoraj 40-milijonski nakup aparatur za magnetno resonanco zaradi domnevnega favoriziranja Siemensa. Tehnične zahteve naj bi namreč ustrezale samo napravam, ki jih dobavlja to podjetje. Razpis so ponovili in odpustili visokega uslužbenca ministrstva Smiljana Mekicarja. Po tistem so se enaki očitki pojavili tudi v UKC Ljubljana.
Od javnega zdravstva je močno odvisno tudi podjetje Interpart, ki bolnišnicam dobavlja različen medicinski material. To mu gre zelo dobro od rok. Okoli 11 zaposlenih je namreč lani ustvarilo 3,5 milijona evrov prihodkov, praktično vse na račun javnih zavodov. Ob tem so imeli več kot milijon evrov dobička. Lastnika Interparta sta Klemen in Urban Veršič.
Na pota stare slave se vrača tudi celjsko podjetje Mollier, znano iz afere o nakupu (pre)dragih operacijskih miz za ljubljanski klinični center leta 2006. Mollier, ki je v lasti družine zdaj že pokojnega Romana Šumaka, je lani ustvarilo 2,5 milijona evrov prihodkov in več kot 700 tisočakov dobička. V zadnjih dveh letih so vse dosedanje mejnike potolkli tudi v podjetju Pro-Gem, ki je v lasti družine Gerbec. V javnosti je znano kot eden večjih dobaviteljev žilnih opornic oziroma stentov. Tako lani kot leta 2021 je preseglo sedem milijonov evrov prihodkov, od tega so mu večino prinesli posli z javnimi zavodi. V omenjenih letih so ustvarili skupaj 2,6 milijona evrov čistega dobička.
Uspešno leto je tudi za nekaterimi drugimi večjimi dobavitelji, kot so Cardio Medical, Promed, Mediasi in Apta Medica International. Ti še niso objavili letnih rezultatov, vendar je iz podatkov aplikacije Erar razvidno, da so z državo ustvarili rekordne posle.
Tok milijonov, skrit očem javnosti
Toda aplikacija, ki so jo zaradi transparentnosti porabe državnih sredstev vzpostavili v Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), ima veliko pomanjkljivost. Razkriva zgolj obseg denarja, ki so ga zdravstveni dobavitelji prejeli na svoje bančne račune. Mimo oči javnosti so se k njim stekali dodatni milijoni evrov s pomočjo faktorinških družb oziroma agencij za uravnavanje likvidnosti. To so Polfin, Agencija za pospeševanje likvidnosti, S-Factoring in drugi, ki so od bolnišnic lani prejeli najmanj 10 milijonov evrov. Gre za terjatve, ki so jih odkupovala od znanih in uveljavljenih dobaviteljev, kot so Mikro+Polo, Better, Unistar LC, Kefo in Meditra.
Po naših podatkih so največ denarja prejela v imenu podjetja Medicoengineering, ki trenutno sodeluje pri večini največjih investicij v slovenskem zdravstvu. V zadnjih treh letih je od ministrstva za zdravje s Kolektor Kolingom ločeno ali skupaj dobilo za več kot 50 milijonov evrov poslov pri gradnji in opremljanju novih zmogljivosti v bolnišnicah. Njegova lastnika sta Igor Zabret in Tanja Frantar Zabret.
Graščine in vile na elitnih lokacijah
Najbolj znan dobaviteljski par v zdravstvu se lahko pohvali tudi z najbolj razkošno nepremičnino. V naselju Rudnik pri Radomljah, v bližini golf igrišča in arboretuma, sta si zgradila »graščino« z več kot 800 kvadratnih metrov površin. Stoji na kar dva hektarja velikem posestvu.
Še večjo vilo ima v lasti Domagoj Gorički, lastnik družbe Pharmamed-Mado, ki se ukvarja s trgovino na debelo s farmacevtskimi izdelki ter medicinskimi potrebščinami in materiali. Stoji v ljubljanski Rožni dolini, ob tako imenovani Vidmarjevi vili, kjer je rezidenca nemškega veleposlaništva. Ima več kot 900 kvadratnih metrov bruto površin, Gorički pa jo je leta 2020 celovito obnovil. To pa ni edina njegova vila v Rožni dolini. Manj kot kilometer stran se nahaja še ena nepremičnina, ki ima »le« okoli 200 kvadratnih metrov površin.
Dobavitelji skrivajo luksuzne nepremičnine tudi na hrvaški obali. Tako imajo v naselju Lovrečica pri Umagu vile tri znana imena slovenskega zdravstva: podjetnik Andrej Marčič, lobist Božo Dimnik in njegova hči Diana Dimnik, sicer ena od največjih dobaviteljic medicinske opreme in materiala slovenskim bolnišnicam. Vsaka od vil, ki se nahajajo ob morju in stojijo druga ob drugi, je vredna najmanj 1,5 milijona evrov.
Poleg tega ima Marčič v lasti še 10 turističnih apartmajev v srednjeveškem jedru Vrsarja, in sicer v Vrsarskem kaštelu, kot se je imenovala nekdanja palača poreškega škofa, ki stoji tik ob cerkvi sv. Martina.
Z dobički, ki jih ustvarjajo pri zdravstvenih poslih, si zlahka privoščijo tudi luksuzne jahte. Aleš Jenčič, lastnik Interexporta, ima po poročanju Reporterja okoli 26 metrov dolgo jahto znamke Princess. Tomislav Jukić, ki obvladuje družbo Cardio Medical, ima okoli 20 metrov dolgo jahto Marquis RS. Precej krajša, a najbolj znana med vsemi pa je jahta Brioni 44, ki jo upravlja Marčič. Leta 2021 so namreč v javnost prišle fotografije, s katerih je razvidno, da je na njej prevažal tudi dolgoletnega prvaka SDS Janeza Janšo z družino.
