Po navedbah ministrstva je cilj znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda v letu 2024 in nato njegovo nadaljnje postopno zniževanje. Postopki za pripravo predlogov proračunov za prihodnji dve leti so se začeli že konec maja, temu vprašanju pa bo v prvi vrsti namenjena današnja seja vlade Roberta Goloba. Zgornja meja skupne porabe je že določena, danes naj bi ministri določili razrez izdatkov po posameznih proračunskih porabnikih.
Proračun za leto 2024 je že sprejet, državni zbor (DZ) ga je skupaj z letošnjim sprejel novembra lani. Vlada bo zdaj pripravila in najpozneje do 1. oktobra v obravnavo v DZ poslala predlog njegovih sprememb, priložila pa bo tudi predlog proračuna za leto 2025.
Zgornje meje izdatkov vseh proračunskih uporabnikov so ob tem že določene: za leto 2024 v skladu z odlokom o okviru za pripravo proračunov vseh štirih javnih blagajn ne smejo preseči 15,3 milijarde evrov, za leto 2025 pa ne 15,9 milijarde evrov.
Za zdaj je v proračunu za prihodnje leto še zapisana za 232 milijonov evrov višja številka, vlada mora torej za toliko znižati skupno porabo. Kljub temu bodo odhodki še vedno na zelo visoki ravni in bodo omogočili financiranje ključnih razvojnih izzivov ter prioritet vlade v prihodnjem obdobju, a ob racionalni rabi javnih sredstev, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Spomnili so, da bodo prihodnje leto spet začela veljati fiskalna pravila, ki so bila od epidemije covida-19 razrahljana.
Na dnevnem redu tudi predlog sprememb načrta za okrevanje in odpornost
Spremembe načrta za okrevanje in odpornost so potrebne, ker so se od njegove potrditve na Svetu EU julija 2021 spremenile okoliščine, ki vplivajo na njegovo izvedbo. Po izračunih, ki jih je junija lani objavila Evropska komisija, bo lahko Slovenija s tega naslova do konca leta 2026 ob 705 milijonih evrov povratnih evropskih sredstev koristila še 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in ne 1,78 milijarde evrov, kot je bilo predvideno najprej.
Za razliko v višini 286 milijonov evrov mora država prilagoditi načrt za okrevanje in odpornost. Vanj naj bi ob tem vključila novo poglavje, s katerim bo Slovenija naslovila cilje evropskega načrta za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv in pospešitev zelenega prehoda REPowerEU.
