Vsaka nesreča, pa naj bo le z materialno škodo, je po svoje šok za vse udeležence, pa tudi opazovalce. »Doživljanje nesreče gre lahko od spremljanja nesreče kot 'zanimivega' dogodka, ki ga priče zgolj opazujejo. Ko je prič nesreče več, se posameznik v množici zanaša na ukrepanje drugih prisotnih po tako imenovanem efektu anonimnosti v množici in se sam ne počuti osebno odgovornega ali nagovorjenega k ukrepanju,« je povedala Mojca Brezavšček, diplomirana psihologinja in psihoterapevtka. Takrat je ključno, da se v množici najde nekdo, ki prevzame iniciativo in začne z nudenjem pomoči, ker tako k temu pritege še druge opazovalce.
Na UKC dodajajo, da je seveda v prvi vrsti poskrbeti za varnost. Najsi je posameznik udeleženec v nesreči ali mimoidoči mora najprej potrebno zavarovati kraj nesreče in šele, ko je prizorišče varno, pristopimo k reševanju. »V primeru nevarnosti se vsak odloča sam po lastnem občutku v koliki meri se bo izpostavil tveganju zato velja, da ne prepovedujemo reševanja v primeru nevarnosti ampak ga odsvetujemo,« so še dodali.
Vsaj klic je nujen
Če je opazovalcev več, nihče noče prevzeti prve odgovornosti. Takrat je ključno, da se v množici najde nekdo, ki prevzame iniciativo saj tako k temu pritege še druge opazovalce.
V teoriji to pomeni, da mora pomagati vsak po svojih močeh. Klicati na številko 112 zna verjetno vsak, zavarovati kraj, vzpodbujati ponesrečence ali jih zaščititi pred vremenskimi neprilikami tudi, to so, kot pravijo na UKC, prvine prve pomoči. Najbolj pomembno po njihovem mnenju pa je, da se ne pogleda stran in ne obvesti ustreznih služb, to je lahko za žrtev nesreče tudi usodno, posameznik pa je zaradi opustitve dajanja prve pomoči kaznovan.
Pri gasilcih so podobnega mnenja, dodajajo pa, da jih pomoč ljudi brez ustreznih znanj in opreme lahko le moti. Z drugimi besedami, ko pridejo na mesto nesreče pravi reševalci, je najbolje, da se laiki umaknejo na varno mesto in ne otežujejo dela pripadnikov intervencijskih služb. Dodatno breme so tudi posamezniki, ki se s posnetki ali fotografijami izpostavljajo in dodatno motijo delo reševalcev. Kot razlog za pojavo teh Facebook paparacov pa navajajo pomanjkanje etičnih vrednot in da je zato tiste prave pripravljenosti za pomaganje vse manj.
Pa vendar, v večini primerov ljudje pomagajo, nekateri več kot klicati ne zmorejo in so jim reševalci za to vseeno hvaležni. Opažajo pa, da se stvari s fotografiranjem počasi izboljšujejo. »Vedno pa se najdejo ljudje, ki vzamejo telefon v roke in snemajo, a tega je po naših opažanjih vedno manj. Če že, se to dogaja ker so ljudje pod vplivom alkohola ali mamil, ko se zgodi pretep in so udeleženci nasprotnih strani še na kraju. Takrat zna biti tudi nevarno za reševalce,« menijo v reševalni službi. Reševalci pa tudi opažajo, da je pripravljenost za pomoč opazujočih precej večja ob večjih nesrečah je več solidarnosti.
Premalo je obnavljanj znanja
V reševalni službi UKC pa med drugimi napakami ljudi, ki se prvi znajdejo na mestih nesreč, navajajo odrekanje pomoči, in slabo znanje pri pristopu k poškodovanim osebam. »Je pa več znanja pri oživljanju, a žal ni dovolj tečajev za uporabo avtomatskih defibrilatorjev in oskrbe poškodovanih oseb. Zaustavljanje hudih krvavitev, kako pravilno obrniti poškodovanca, imobilizacija s trikotnimi rutami, kdaj lahko poškodovanca premikamo, snemanje čelade, to je nekaj izzivov s katerimi se je potrebno soočati v realnosti neke prometne nesreče,« še pravijo reševalci.
Na Agenciji za varnost v prometu AVP pa med pogoste napake pri prometnih nesreča s samo manjšo materialno škodo na prvo mesto uvrščajo, ko udeleženci ne odstranijo vozila s ceste. »Udeleženci naj takoj po nesreči vozilo premaknejo na varno mesto ob strani ceste. Odstranitev vozila s ceste ima več prednosti. Prvič, omogoča nemoten promet drugih udeležencev, kar zmanjšuje možnost nadaljnjih nesreč ali zastojev. Drugič, s tem se izboljša prometna varnost, saj se zmanjša verjetnost naleta drugih vozil na vozilo, ki je udeleženo v nesreči,« še pravijo.
Zanimivi so tudi statistični podatki, ki jih vodijo na UKC. V letošnjem letu je njihova reševalna služba nudila nujno medicinsko pomoč v 339 prometnih nesrečah, pri 448 ranah ali manjših poškodbah, 1851 ostalih nesrečah, 297 krvavitvah brez poškodb in 25 opeklinah. Policija ima precej širšo statistiko, v letu 2022 je bilo pri nas v obravnavi 18.714 evidentiranih prometnih nesreč oziroma deset odstotkov več kot v lanskem obdobju. »V omenjenem obdobju se je število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in smrtjo prav tako povečalo za 12 odstotkov. Po dveh letih, ki sta bila zaznamovani z epidemijo COVID-19 in ukrepi za zajezitev le-te, je število prometnih nesreč ponovno naraslo na raven pred epidemijo, vendar so bile smrtne posledice pomembno manjše,« so povedali na policiji.
Pomoč potrebujejo tudi reševalci
Reševalci, gasilci in policisti pa se pri svojem delu srečujejo z najrazličnejšimi situacijami in tudi tragedijami. Zato seveda vse to ne more povsem mimo njih, ki so vendarle tudi le ljudje. Na UKC imajo zato za njihove delavce pripravljen sistem zaupnikov, ki ne smejo biti vodje in jih zaposleni praviloma prepoznajo kot zaupanja vredne. »Pomagajo lahko z razbremenilnimi pogovori. Če to ne pomaga, imajo zaposleni možnost pogovora s psihologom ali psihiatrom. Delo reševalca velikokrat opravljamo celo življenje. Reševalec, ki pri nas ostane pet let, izredno redko zamenja službo za kakšno drugo v zdravstvu. Se pa tisti, ki so doma dlje iz Ljubljane, velikokrat vrnejo domov na manjše reševalne postaje kjer je dinamika dela in obremenitve dosti manjše kot v Ljubljani,« so še povedali na UKC.
