»Žetev je že v polnem teku,« nam je ob koncu prejšnjega tedna povedal Jože Baznik, svetovalec za poljedelstvo na brežiški izpostavi KGZS Novo mesto. »Ječmen je v glavnem že požet, in če bo vse po sreči, bo prihodnji teden požeta tudi oljna ogrščica.« Ta konec tedna se je na lažjih tleh začela tudi žetev pšenice, že zdaj pa je jasno, da bo letošnja letina slabše kakovosti in manjša kot lani, saj so vremenske razmere omogočile razvoj številnih bolezni, ki jih kmetje težko obvladujejo.
Več glivičnih bolezni
»Spomladi je bilo boljše kot lani, ker je bilo dovolj vlage. Žita so se lepo razraščala in tudi gnojila so učinkovito delovala,« je dejala Mateja Strgulec, kmetijska svetovalka iz KGZS Novo mesto. Težava je bila sicer še vedno v visokih cenah za mineralna gnojila, zaradi česar so, kot pravi, kmetje gnojila skromneje odmerjali. Na živinorejskih kmetijah, na katerih imajo na voljo še živinsko gnojilo, se to ni poznalo, na poljedelskih kmetijah pa se bo to poznalo na krušnih pšenicah, ječmenih in drugih krmnih žitih. »Je pa bilo zaradi hladnega vremena več težav z glivičnimi boleznimi, ki niso bile ustrezno zdravljene tudi zato, ker je bila tako visoka razmočenost, da prehod s škropilnico po njivi preprosto ni bil mogoč,« je pojasnila.
»Suša vzame en del, moča pa dva«
»Zaradi neugodnih vremenskih razmer in večjega napada bolezni bodo pridelki količinsko nižji kot lani. Bolezni bo letos ogromno,« je povedal Baznik in dodal, da se tudi pri pridelovalcih, ki so ustrezno gnojili, zaradi bolezni gnoj ni izkoristil tako, kot bi se moral. Letos se je izkazal, kot pravi, star ljudski pregovor, da suša vzame en del, moča pa dva. Ječmeni so zelo drobni, hektoliter je slab. »Pričakujem neko srednjo kakovost in povprečno letino na večini njiv,« je dejala Strgulčeva.
Katastrofalna ekonomika poslovanja
»Ekonomika poslovanja pri žitih bo letos katastrofalna. Cena repromateriala je šla gor, cena pridelkov pa dol,« je pojasnil Baznik in dodal, da ni takšne suše, toče ali pozebe, ki bi pridelovalce prizadela tako kot slaba odkupna cena. Ker se pri nas cene določajo šele tik pred žetvijo, odkupne cene za pšenico še niso znane, bodo pa tudi te, kot je dejal, precej nižje kot lani. »Če bodo sindikat in večji pridelovalci pritisnili na odkupovalce in svojih pridelkov ne bodo dali v odkup, se bo cena mogoče izboljšala,« je dejal in pojasnil, da je manj kot 130 evrov, kolikor so kmetje dobili za tono ječmena, izjemno malo. Rentabilna cena, kar pomeni, kot je pojasnil, da bi imeli pridelovalci minimalno izgubo, bi morala biti za ječmen vsaj 180 evrov, za pšenico pa vsaj 320 evrov za tono.
»Smo na prostem trgu«
»Sindikat se ne more vpletati v odkupne cene, ker smo na prostem trgu,« je povedal strokovni tajnik Sindikata kmetov Slovenije Jernej Redek. Poskuša pa sindikat, še posebej pri pšenici, prek komisije za odkup žit s priporočili izpogajati za pridelovalce ugodna merila. »Ni pa nujno, da jih upoštevajo,« je dejal. Letošnje leto je za pridelovalce žit, kot je opozoril, z vidika vremenskih razmer in cenovnih pogojev – stroškovnih in odkupnih – katastrofalno. »Na strani odkupovalcev so strašni pritiski po nizki odkupni ceni. Je pa vprašanje, ali je to pošteno.« Dejal je, da je to posledica tega, da je žito globalno tržno blago. »Evropa je sama kriva, ker je dovolila uvoz žita iz Ukrajine,« je povedal in dodal, da je zdaj vse na strani mlinarjev. »Slovenski mlinarji bi morali biti pripravljeni plačati malo več za slovensko žito. Prejšnja leta so živeli na račun slovenskega kmeta. Če so se lani opekli s špekulacijami z žitom, ne morejo tega zdaj po enem letu prevaliti nazaj na kmeta. Zavedati se morajo, da slovenski kmet mora obstati.« Če ne bodo pripravljeni plačati poštene cene, v prihodnjih letih ne bodo več imeli slovenske pšenice. »Najlažje se je preusmeriti na krmna žita, tehnologija je manj zahtevna, vložki so manjši,« je dejal Redek.
Poziv ministrstvu
Tudi na KGZS menijo, da se bo, če bodo pridelovalci žit, ki so trenutno v zelo težkem položaju, prepuščeni trgu, pridelava žit že z naslednjo sezono krepko zmanjšala, kar bo slovensko samooskrbo z žiti dodatno znižalo. Zato so predstavniki kmetijskih organizacij ministrstvo za kmetijstvo pozvali, naj nemudoma ukrepa in omeji uvoz žit ter mlevskih izdelkov iz Ukrajine oziroma ukrajinskega izvora in slovenskim pridelovalcem žit zaradi porušenega delovanja trga, ki je posledica ukrajinske krize, nameni finančno pomoč v višini razlike med dejansko odkupno ceno žit v Sloveniji in lastno ceno, izračunano na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Iz uradnih podatkov Tržnega informacijskega sistema je razvidno, da je odkupna cena v primerjavi z lani nižja za več kot 40 odstotkov, kar je posledica neomejenega uvoza žit iz Ukrajine, zaradi česar so posledično tudi zaloge žit pri odkupovalcih žit visoke. Na drugi strani se stroški pridelave niso znižali, saj je setev potekala v času, ko so bili visoki stroški repromateriala.
Enkrat nižje kot lani
»Odkupne cene ječmena so precej nižje kot lani, skoraj enkrat nižje. Odvisno od hektolitra in vlage so od 125 do 150 evrov,« je povedal vodja odkupa v brežiškem podjetju Skala, d. o. o., Ivo Kovačič. Za povprečnega pridelovalca je to, kot je dejal, kar velik problem. »Tega se zavedamo, vendar pa trg ne sprejema višjih cen,« je dodal.
Običajno imajo precej konsistentno letino ječmena, letos pa je drugače. »Razpon v kakovosti je veliko večji. Hektolitri so od 53 do 69, običajno pa se vse to vrti okoli 65,« je dejal in dodal, da je razlog za to najverjetneje v preveliki količini vlage na polju med rastjo spomladi. Za pridelke pšenice pa je še preuranjeno govoriti. »Za pšenico so bile lani rekordne cene, letos bodo nižje, dvomim pa, da bodo toliko nižje kot pri ječmenu glede na lani.«
