Avant car, katerega ključna poslovna področja so kratkoročni najemi, dolgoročni poslovni najemi, upravljanje voznega parka in najemi vozila z voznikom, je lani kot skupina z vsemi programi ustvaril približno 30 milijonov evrov prihodkov. Skupina v Sloveniji, na Hrvaškem in v Severni Makedoniji zaposluje približno 150 ljudi, sodeluje pa tudi z zunanjimi sodelavci. Kot je v pogovoru za STA poudaril Čer, je za nadaljnji razvoj pomembna razpoložljivost prostora za vzpostavitev lokacij za vozila, v širšem smislu pa je eden ključnih ciljev zagotoviti vse potrebno za uspešno internacionalizacijo storitve car sharing (souporaba vozila).
Car sharing je bil, tako Čer, logičen korak na razvojni poti podjetja. "Že vse od začetka delovanja podjetja Avant car, torej že več kot 20 let, se ukvarjamo z mobilnostjo kot storitvijo, v okviru katere nudimo različne oblike najemov vozil za posameznike in podjetja ter druge organizacije, glede na njihove individualne potrebe. Z razvojem tehnologije so se odprle možnosti digitalizacije in povezljivosti vozil. Na tej osnovi smo zagnali razvoj novih poslovnih modelov, kjer poleg trajnostnega vidika trgu omogočamo še bistveno bolj preprost in racionalen dostop do mobilnosti vse dni v tednu," je pojasnil.
Izkušnje po Čerovih besedah kažejo, da je vse več strank zaradi uporabnosti storitve car sharing že prodalo drugo vozilo v gospodinjstvu, nekateri celo prvega. "Podjetja skozi souporabo lahko povečajo izkoriščenost svojih flot, zato ne čudi, da so ustvarjeni prihranki ena prvih motivacij za odločitev o uporabi car sharinga - tako pri posameznikih kot tudi pri podjetjih," je poudaril.
Skrivnosten glede novosti
Kot pravi Čer, bodo v Sloveniji v Avant2Go car sharing zagotovo dodajali nove lokacije in vozila, skladno s pokritostjo območij storitve in potrebami uporabnikov. "Lahko pa povem, da že zelo kmalu prihaja novost, ki je bo vesel marsikateri uporabnik. Naj v tem trenutku zgolj namignem, da se bo s to novostjo v Avant2Go še povečal spekter uporabnosti," je bil skrivnosten.
Najstarejši uporabnik star 96 let
Struktura uporabnikov je po njegovih besedah zelo raznovrstna, tako starostno kot tudi statusno (študent, zaposleni, upokojenec ...) in glede namena uporabe (namesto drugega avtomobila v gospodinjstvu, namesto prvega avtomobila, za službene potrebe ipd.). Med uporabniki so tako domačini kot tujci, slednjih je že približno 20 odstotkov. "Zgolj kot zanimivost: naš najstarejši uporabnik je štel častitljivih 96 let in je bil velik navdušenec nad električnimi vozili in z njimi povezano tehnologijo," je dodal Čer.
Avant car se sicer z električno mobilnosto ukvarja že več kot desetletje in že pred desetletjem so verjeli, da je to prava smer za prihodnost. "Zaradi tega smo našo vlogo kreiranja mobilnosti po meri uporabnika razširili še s poslanstvom pomoči pri hitrejšem prehodu na e-mobilnost. V ta namen smo s ciljem ozaveščanja opravili veliko izobraževanj, pomagali smo pri gradnji polnilne infrastrukture, v svoje programe vključili električna vozila ter razvili še storitev souporabe 100-odstotno električnih vozil Avant2Go, ki združuje prednosti električne mobilnosti in delitvene ekonomije," je pojasnil Čer.
Izpostavil je, da je danes električna mobilnost v hitrem vzponu, kar kažejo tudi mesečni podatki o prodaji novih vozil, kjer so vodilno vlogo prevzela prav električna vozila. "Tudi v podjetju Avant car raste delež električnih vozil in trenutno v Sloveniji znaša že okoli 40 odstotkov flote. Od tega je 500 vozil v sistemu souporabe 100-odstotno električnih vozil Avant2Go. Uporabniki so zelo raznovrstni, gre tako za fizične kot pravne osebe, med drugim storitev poleg gospodarstva uporabljajo tudi javne službe - razne agencije, ministrstva ipd.," je dejal.
Praktičnost električnih vozil
E-mobilnost po Čerovih besedah omogoča vrsto prednosti: vožnja je povsem preprosta, vozila so zelo odzivna, lokalno ne povzročajo izpustov, polnijo se lahko tudi na vsaki gospodinjski vtičnici, imajo nižje tekoče stroške, saj praktično ne potrebujejo vzdrževanja, zaradi regenerativnega zaviranja varčujejo tudi z zavorami, polnjenje je v povprečju cenejše ...
Kljub makroekonomskim anomalijam zadnjih let električna vozila z večanjem konkurence in hitro rastjo proizvodnje postajajo cenovno vse bolj konkurenčna tistim z motorji z notranjim zgorevanjem, kar prikazujejo tudi prodajne številke, je izpostavil Čer. Na drugi strani e-mobilnost obenem pomeni razvijajočo se industrijo, ki prinaša nove priložnosti in ustvarja delovna mesta, obenem pa naslavlja področja, pomembna za dolgoročno vzdržnost tega koncepta (npr. recikliranje).
EU je z odločitvijo, da se z letom 2035 prepove prodaja novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem, po Čerovem prepričanju vsem deležnikom sporočila, v katero smer gremo in katera iz tega izhajajoča področja bomo morali kot družba razvijati, če bomo želeli ohraniti konkurenčnost. To pa obenem seveda predstavlja tudi poslovne priložnosti na različnih področjih oziroma v različnih delih verige ustvarjanja dodane vrednosti, je prepričan.
Postopna elektrifikacija
Čer verjame, da je popolna elektrifikacija do leta 2040 realna, je pa po njegovem pomembno, da v to verjamejo tudi odločevalci in ostali deležniki in v to usmerijo vse napore, širša družba pa to ponotranji. "Pred 17 leti denimo ni bilo pametnih telefonov niti družbenih omrežij, pa poglejte, kaj vse je njihov prihod spremenil in kaj nam danes omogočajo," je poudaril.
Glede električnega omrežja Čer poudarja, da se je treba zavedati postopnosti elektrifikacije, saj ne bodo vsa vozila čez noč električna, in da se vseskozi razvija tudi tehnologija, ki bo omrežja pomagala razbremeniti. "Ena od njih je recimo že na strani vozil, t. i. V2G (vehicle-to-grid), kjer je vozilo sposobno dajati energijo, ko je ne potrebuje, tudi nazaj v omrežje, s čimer pomaga pri ohranjanju omrežnega ravnovesja," je pojasnil in dodal, da bodo z večjim številom takih vozil ta delovala kot decentralizirani hranilniki energije, hkrati pa nastaja tudi vedno več hranilnikov v svetu kot del osnovne visokonapetostne infrastrukture. "Seveda pa bo morala del sodobnega omrežja predstavljati ustrezna programska podpora, katere razvoj se intenzivno odvija," je dejal.
Vzpostavljanje e-mobilnosti denimo na Norveškem ni bilo le vprašanje denarja ampak pristopa in tega, da so odločevalci in nato širša družba verjeli v preboj e-mobilnosti. Njihov pristop je bil postopnost, zato nikakor niso pričakovali uspeha čez noč, so pa z različnimi ukrepi vse delali v smeri in veri - kar še vedno počnejo, da se to tudi resnično zgodi.
"Če želiš, da nekaj uspe, moraš najprej sam resnično verjeti v to. Le na ta način boš namreč iskal najboljša znanja, ljudi in poti, s katerimi bo ta cilj uresničljiv. To strast in iskrenost bo nato prepoznala širša družba in se v skupni cilj aktivirala ter pripomogla še sama," je prepričan Čer. Evropskim voznikom po Čerovem mnenju ne preostane drugega, kot da gredo po tej poti. Sam sicer ni prepričan, da že vsi v to tudi iskreno verjamejo oziroma imajo ustrezne pristope ter poslovne modele za dolgoročno uspešnost.
"Povedano drugače - evropski vozniki so prvič v zgodovini motorizacije v podrejenem položaju v primerjavi z drugimi. Na eni strani imamo glavnega igralca Teslo, proti kateremu so nekateri že večkrat stavili, a je doslej še vselej diktiral smer razvoja, na drugi strani pa imamo masovno Kitajsko, ki pri električnih avtomobilih ne zaostaja za ostalimi, v marsičem, recimo v obsegu proizvodnje, surovinah in dobavljivosti komponent, pa je celo v prednosti. Zgodovina ni garancija prihodnosti," je še dejal.
