Po ocenah strokovnjakov Slovenijo težave na področju duševnega zdravja pestijo v enaki meri kot preostali razviti svet. Med najpogostejšimi motnjami so depresija, anksiozne motnje in motnje, povezane s stresom. Stroka pa zaznava tudi vse več težav na račun nekemičnih zasvojenosti. »Posebnost Slovenije je visok delež umrljivosti ali obolelosti na račun alkohola. In še vedno je visoka stopnja samomorov,« menijo na ministrstvu za zdravje.
Da je Slovenija na področju duševnega zdravja na slabši strani lestvice, priča prav koeficient samomorov, ki je v Sloveniji razmeroma visok glede na druge države in med najvišjimi v Evropski uniji.
Po podatkih poročila Health at a glance iz leta 2021 je v svetu največja porabnica antidepresivov Islandija, s kar 146 uporabniki antidepresivov na 1000 prebivalcev, medtem očitno v Indiji nimajo težav z depresijo ali pa je ne zdravijo dovolj učinkovito, saj imajo tam, po statistikah sodeč, le devet uporabnikov teh zdravil. V Evropi so najbolj zdravi v Latviji, ki je poročala o le 18 porabnikih na 1000 prebivalcev. Slovenija je z 63 uporabniki na 1000 prebivalcev nekje v sredini te razpredelnice.
Slovenija sodeluje tudi v evropskih raziskavah o zdravju in zdravstvenem varstvu EHIS, ki so razkrile, da se pri nas povečuje delež oseb s simptomi depresivne motnje. Leta 2015 je o simptomih depresije poročalo 5,5 odstotka, leta 2019 pa že 7,7 odstotka prebivalcev. Po podatkih EHIS je leta 2014 za Evropo na splošno veljalo, da se z depresijo v povprečju bori 6,1 odstotka prebivalcev, leta 2019 pa 6,3 odstotka prebivalcev. »Da so težave v duševnem zdravju v Sloveniji pogoste, nakazujejo podatki o izkoriščanju bolniškega staleža. Leta 2019 je bilo zaradi duševnih in vedenjskih motenj izgubljenih 1.183.210 delovnih dni, kar je za 58 odstotkov več kot leta 2015,« je povedala Petra Mikolič z NIJZ.
Anksioznost in slabo razpoloženje sta v razmahu
Strokovna direktorica Psihiatrične klinike Ljubljana Blanka Kores Plesničar dodaja, da zaznavajo poslabšanje duševnega zdravja po epidemiji covida: »To poslabšanje sicer ni izrazito, a se kaže na področju povečanja psihičnih težav, kot so anksioznosti in znižanje razpoloženja. Glede na porast bolniške odsotnosti zaradi depresivnih epizod postaja ta duševna motnja najpomembnejši razlog odsotnosti.«
V prihodnje se bo slovenski narod seveda v povprečju staral, zato strokovnjaki pričakujejo vse več primerov starostne demence in depresije ter pogostejše pojavljanje delirantnih stanj zlasti pri starostnikih. »Vse več bo tudi zdravljenja odpornih oblik depresivnosti,« še pravi.
Leta 2019 so v raziskavi EHIS v Sloveniji tudi prvič merili pozitivno duševno zdravje. Po teh podatkih ima 61,5 odstotka prebivalcev dobro oziroma »cvetoče« duševno zdravje ter 4,4 odstotka slabo oziroma »veneče« zdravje.
Vsega ni kriv covid
Duševnega zdravja torej ne smemo ocenjevati zgolj črno-belo, temveč ga lahko ocenjujemo na osnovi psihopatologije na eni in dobrega počutja na drugi strani. »Ta dva dejavnika sta med seboj povezana, na duševno zdravje vplivajo tako okolje s svojim nevarnostmi in priložnostmi kot medosebni odnosi, pa tudi starost, ekonomski status. Tudi nekdo, ki ima hudo duševno motnjo, lahko živi zadovoljno in srečno življenje, kdo drug, ki nima duševne motnje, pa je lahko kljub temu zelo nesrečen,« pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje.
Tako v Evropi koeficient samomora narašča od juga proti severovzhodu in je povezan tako z ekonomskimi (stopnja nezaposlenosti) kot celo podnebnimi dejavniki, na primer nižjo letno temperaturo. V Sloveniji je stopnja samomora višja v regijah, kjer je več nezaposlenosti in kjer deluje manj psihiatrov.
Kar nekaj časa se je s prstom kazalo tudi na epidemijo covida. Strokovnjaki pravijo, da ni toliko »kriva« sama po sebi, temveč je ta čas pri nekaterih ljudeh sprožil prvo epizodo težav v duševnem zdravju, pri nekaterih pa ponovitev ali poslabšanje. »Primerov je zato bistveno več, vendar ne samo zaradi covida, temveč zaradi splošne krize in negotovosti, ki zdaj vladajo v svetu,« še menijo na ministrstvu.
Primanjkuje usposobljenega kadra
V družbi se odražajo kadrovske težave v strokovnih službah, krepitev teh služb je ključna, saj lahko bolniki ogrožajo sebe ali pa se agresivno vedejo do drugih ljudi. »Raziskave kažejo, da se število kaznivih dejanj povečuje glede na to, koliko manj je bolnišničnih postelj na oddelkih pod posebnim psihiatričnim nadzorom. Zato je nujno povečati število psihiatrov glede na število prebivalcev. Že zdaj se Slovenija uvršča med države EU z nizkim številom psihiatrov glede na število prebivalcev, nujno bi morali izšolati vsaj sto dodatnih psihiatrov,« opozarja Blanka Kores Plesničar.
Tudi stopnja zanimanja študentov medicine za specializacijo iz psihiatrije je poveden podatek, na zadnjem razpisu specializacij sta se ob desetih prostih mestih prijavila le dva kandidata.
Vsaj zdravil je dovolj
Zdravila lahko pomagajo le delno. Na srečo jih sicer pri nas ne primanjkuje, vendar je »žal ob tem premalo psihološke pomoči in psihoterapije. Včasih zdravila niso dovolj, včasih človek potrebuje oboje,« menijo na ministrstvu.
Podobno kot v drugih evropskih državah, izjema je že omenjena Danska, se pri nas povečuje predpisovanje antidepresivov, v večini držav pa se zmanjšuje predpisovanje pomirjeval, razen v nekaterih izjemah, kamor spada tudi soseda Hrvaška. Slovenija spada v EU med države s srednje pogostim predpisovanjem tako antidepresivov kot pomirjeval. Pri nas se najpogosteje predpisujejo antidepresivi iz skupine serotonina, ki so tudi sicer najpogosteje predpisani antidepresivi.
»V Sloveniji je vedno več antidepresivov v primerjavi z anksiolitiki, a kaže tudi, da so obravnave oseb s tovrstnimi motnjami vse boljše in predvsem bolj učinkovite,« dodaja Blanka Kores Plesničar.
