Frankfurtski knjižni sejem

Pahor ni bil črtan iz programa, "le na seznamu živečih avtorjev ga žal ni več"

J.V./STA
27. 6. 2023, 19.05
Deli članek:

Direktorica Javne agencije za knjigo se je odzvala na očitke predvsem iz desne politične opcije.

Profimedia
Boris Pahor (1913–2022)

Direktorica Javne agencije za knjigo (JAK) Katja Stergar se je odzvala glede umestitve del Borisa Pahorja na Frankfurtskem knjižnem sejmu (FKS) in poudarila, da pisatelj ni črtan in nikoli ni bil črtan iz programa, "le na seznamu živečih avtorjev ga žal ni več". Kot je še zapisala, sta želja in namen, da bo ustrezno predstavljen na sejmu. Izrazila je tudi željo, da bo še več bralcev posegalo po njegovih delih ter razumelo njihovo zgodovinsko in etično vrednost.

Stergar je še zapisala, da so na sedanjem seznamu 67 avtorjev in avtoric navedeni samo tisti, ki naj bi tudi dejansko bili fizično prisotni v Frankfurtu, in ne vsi avtorji, ki bodo ali so bili na različne načine predstavljeni v okviru projekta FKS. Delo Borisa Pahorja bo tako zagotovo vključeno v program, tako kot tudi dela drugih slovenskih klasikov, je opozorila in dodala, da seznam ni dokončen, saj bo do odprtja zaradi različnih okoliščin še prihajalo do sprememb.

Kot je še zapisala, sta namen in želja, da bo Pahor ustrezno predstavljen na knjižnem sejmu v Frankfurtu, kjer bo letos Slovenija častna gostja. Spomnila je tudi, da bo v slovenskem paviljonu na FKS s posebno grafično rešitvijo izpostavljeno Pahorjevo delo Nekropola.

"Želimo si, da bo grafični roman Nekropola, ki ga je na podlagi Pahorjevega besedila in z avtorjevim soglasjem ustvaril Jurij Devetak, k branju Pahorjevih del pritegnil tudi mlajšo publiko. Objava nemškega prevoda grafičnega roman, napovedana za to jesen, namreč za Pahorja odpira nova vrata, več slabih prevodov v preteklosti je kakovostno recepcijo Pahorja v Nemčiji dokaj onemogočilo. Le Nekropola je doživela več ponatisov in tudi mehko izdajo," je zapisala.

FKS bo v sodelovanju s svetovnimi založbami sam naredi nabor knjig, ki so razstavljene v paviljonu, pri čemer naj bi bili razstavljeni prevodi slovenskih del iz zadnjega leta do dveh let, ki so izšli pri tujih založbah, hkrati pa tudi knjige o Sloveniji v tujih jezikih, ki so izšle v tujini. Po podatkih JAK sta v zadnjih letih izšla le dva prevoda Pahorjevih del; Zatemnitev v italijanščini in Nekropola v češčini, oboje leta 2022. Stergar ob tem upa, da bosta obe deli predstavljeni v paviljonu, ob njiju pa tudi povsem sveža nemška izdaja grafičnega romana Nekropola.

Slovenski založniki se lahko ob tem samostojno odločajo, katere aktualne knjige želijo predstaviti na nacionalni stojnici, kjer je prostor omejen, vendar je tukaj prostor tudi za Pahorjeve knjige, prav tako bodo njegove knjige zagotovo predstavljene tudi na stojnicah slovenskih založnikov, ki na sejmu nastopajo s samostojnimi stojnicami. Slovenski založniki imajo tudi možnost, da Pahorja kakovostno predstavijo in pravice za njegova dela ponudijo tujim založnikom v svojih tujejezičnih katalogih, je še zapisala direktorica JAK.

Danes so se odzvali tudi pri Upravnem odboru Ustanove fundacije Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma, kjer so podprli izjavo 16 članov V. razreda Slovenske akademije znanosti in umetnosti, v kateri so ti protestirali proti seznamu, na katerem ni Pahorjevih del.