Njen predsednik Denis Topolnik je na praznovanju desetletnice poudaril, da je ponosen na uspešno zgodbo, ki so jo ustvarili skupaj s sodelavci in potrošniki ter podporo občine. V teh desetih letih so doživeli veliko lepih trenutkov, manjkalo pa ni niti vzponov in padcev. Kljub mnogim izzivom, s katerimi so se srečevali na poti, so vztrajali in pritegnili veliko zanimanja. Spominja se, da je bilo potrebnega veliko prilagajanja, da so obstali na konkurenčnem trgu. Trenutno sodelujejo z več kot 130 večjimi odjemalci, kot so šole, vrtci, domovi za ostarele, hoteli, trgovine in restavracije. Vsak mesec razvozijo približno 80 ton svežega sadja in zelenjave, pri čemer povezujejo več kot 100 lokalnih pridelovalcev, večinoma iz Pomurja in širše okolice. Poleg sadja in zelenjave ponujajo tudi več kot 400 lokalnih in drugih proizvodov, med njimi vloženo zelenjavo, med, čaj, sokove, olje in kis. S povezovanjem lokalnih pridelovalcev, institucij in potrošnikov si prizadevajo za povečanje porabe sveže lokalne zelenjave ter ozaveščajo o pomenu varne in okolju prijazne pridelave hrane.
Ob desetletnici je Zeleno točko obiskal tudi župan Murske Sobote Damjan Anželj, ki je povedal, da mu je v čast, da lahko sodeluje v tako uspešni zgodbi. »Zavedamo se, da je pomembno, da naši otroci, še posebej v šolah in vrtcih, uživajo kakovostno in svežo lokalno zelenjavo, ki ni prepotovala tisoče kilometrov,« je povedal in Zeleni točki izrazil podporo pri nadaljnjih projektih in dogodkih.
Zelenjadarjev iz leta v leto manj
V Sloveniji se srečujemo z izzivi glede zelenjadarstva in samooskrbe. Potrebe in poraba zelenjave presegajo pridelavo, kar pomeni, da več kot polovico sveže zelenjave uvozimo. »Že zadnjih 20 let v Sloveniji opažamo trend upada števila zelenjadarjev. Poraba sveže zelenjave raste, a žal domača proizvodnja temu ne sledi,« je poudaril Denis Topolnik, nosilec projekta Sveže in zdravo, ki je združil slovenske pridelovalce zelenjave. Podatki kažejo, da je v letu 2022 samooskrba z zelenjavo v primerjavi z letom 2021 upadla za pet odstotnih točk, kar pomeni, da trenutno pridelamo le 38 odstotkov potrebne zelenjave. Poleg tega se je v zadnjih 12 letih zmanjšalo število zelenjadarskih kmetij za 10 odstotkov. Za dosego vsaj 50-odstotne samooskrbe z zelenjavo je potrebno povečanje obsega pridelave v vrtnarstvu, še posebej na pokritih površinah.
Projekt je bil zasnovan z namenom ozaveščanja potrošnikov o pomenu uživanja sveže lokalne zelenjave ter podpiranja pridelovalcev z večanjem prihodkov od prodaje sveže integrirane zelenjave. Cilj projekta je povečati porabo sveže, lokalne in integrirano pridelane zelenjave za 10 odstotkov ter okrepiti konkurenčnost pridelovalcev z večanjem prihodkov iz prodaje sveže integrirane zelenjave za 15 odstotkov. Poleg tega želijo seznaniti potrošnike z nacionalnimi smernicami zdrave prehrane glede uživanja zelenjave. »Že od začetka verjamemo v naravi prijazno pridelavo in certificiranje višje kakovosti. Integrirana pridelava je zagotovilo potrošniku, da je kupil svežo in visokokakovostno zelenjavo,« je dodal Topolnik.
Projekt ima tudi širši vpliv, saj spodbuja gospodarski donos majhnih kmetij, ki pridelujejo svežo zelenjavo, in promovira uporabo sheme kakovosti v EU. V projektu sodeluje 60 slovenskih kmetij, ki pridelujejo zelenjavo na integriran način, Skupina vrtovi panonski pa projekt izvaja skupaj s KZ Agraria Koper in Slovenskim združenjem za integrirano pridelavo zelenjave.
