Za zdaj imamo 24 ambulant, kjer lahko do zdravstvenih storitev pridejo tudi osebe brez izbranega osebnega zdravnika, a stroka se strinja, da je za ustrezno zdravljenje nujno potreben osebni zdravnik, ki najbolje pozna pacientovo zdravstveno stanje. »V kolikor medicinskega osebja ne bo, pa je vsekakor smiselno, da se ambulanta ohrani in nudi pomoč ljudem, ki jo potrebujejo,« so prepričani v ZD Velenje.
Na seznamu pacientov pri ministrstvu za zdravje je brez osebnega zdravnika več kot 12.000 ljudi, ki obiskuje deset ambulant v Ljubljani, dve v Velenju, po ena ambulanta za neopredeljene pa je v Mariboru, Kopru, Celju, Kočevju, Ribnici, Izoli, Kamniku, Ilirski Bistrici, Črnomlju, Sežani, Domžalah in Piranu.Ena ambulanta je od februarja delovala tudi v Kranju, a so jo maja ob odprtju nove ambulante družinske medicine ukinili.
V ZD Velenje ocenjujejo, da je bil ukrep ambulant za neopredeljene nujno potreben zaradi velikega števila ljudi, ki so ostali brez izbranega zdravnika ali ga niso imeli. Tudi v ZD Maribor, Ljubljana in Koper se jim zdi ukrep smiseln, a le za čas, ko ni dovolj osebnih zdravnikov.
Potrebe po delovanju ambulant različne
Nekateri zdravstveni domovi lahko obdelajo vse svoje neopredeljene bolnike, drugod, kot na primer v Velenju, pa bi potrebovali več takih ambulant, a jih zaradi pomanjkanja kadra ne morejo zagotoviti.
V Ljubljani je v desetih ambulantah za osebe brez izbranega zdravnika skupaj opredeljenih nekaj manj kot 6000 oseb, zaradi pomanjkanja kadra pa so jih odpirali postopoma. V začetku delovanja so, da bi lahko takoj odprli več ambulant, ministrstvo za zdravje pozvali, naj delo v teh ambulantah dovoli tudi zdravnikom iz drugih krajev, samozaposlenim in drugim, a niso bili uslišani.
Ponekod težave s pridobivanjem kadra za delo v ambulantah
V Velenju je bil sprva odziv zaposlenih za delo v ambulantah za neopredeljene pozitiven in velik. Menijo, da k temu ni pripomoglo le visoko plačilo, ampak predvsem občutek zadovoljstva, da lahko nekomu pomagajo. Trenutno interes za delo pada. »Tudi zaposleni se zavedajo, da takšen način dela ni optimalen, da je pomembno in bolj varno, da bolnika vodi en zdravnik, in ne vsakič drug,« so zapisali.
Ob tem so zaposleni utrujeni zaradi dodatnega dela v preteklih mesecih. »Zdi se, da bi dolgoročno, kljub dobremu plačilu, redko kdo vztrajal, dokler bi bila potreba,« so še dodali v ZD Velenje.
Zdravnik in drugi zdravstveni delavci in sodelavci se v njih vključujejo prostovoljno, za uro dela pa zdravniki prejmejo okrog 80 evrov neto, medicinske sestre pa okoli 35 evrov neto.
V ZD Koper in ZD Velenje menijo, da so tudi bolniki zadovoljni z delovanjem ambulant, saj tam dobijo vse, kar bi sicer pri osebnem zdravniku. Vseeno pa so nekateri bolniki nezadovoljni da se zdravniki vedno menjajo in morajo zato vedno znova opisati svoje težave. »Najdejo pa se tudi taki, ki sistem izkoriščajo,« so sporočili iz ZD Velenje.
Minister meni, da ambulante kažejo pozitivne rezultate
Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so zaposleni v ambulantah za osebe brez izbranega zdravnika od januarja do aprila opravili 4832 delovnih ur. ZZZS pa je za delovanje ambulant v tem obdobju skupaj namenil 1.146.297 evrov.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je prepričan, da so se ambulante »izjemno dobro prijele in kažejo pozitivne rezultate« tam, kjer so potrebne.
Meni, da so ambulante model, kako reševati ostale šibke točke, kot so na primer ambulante za hitre preglede v urgentnih centrih.
Opredelitev na ambulanto za neopredeljene velja eno leto z možnostjo avtomatskega podaljšanja. Če zavarovana oseba v tem času izbere splošnega osebnega zdravnika, opredelitev na ambulanto preneha.
