Po podatkih evropske agencije za okolje EEA je v letu 2022 Slovenja ponovno dokazala, da premore čista kopališča. Tudi sicer je raziskava pokazala, da imamo v Evropi še vedno zelo dobre pogoje za kopanje in dovolj čistih voda za poletno uživanje. Kakovost vode na obalnih kopališčih, ta so predstavljala kar dve tretjini vseh ocenjenih kopališč, je na splošno boljša kot kakovost vode na kopališčih ob rekah in jezerih.
Leta 2022 je bilo 88,9 odstotka obalnih kopališč EU razvrščenih kot izjemno kakovostnih, v primerjavi z 79,3 odstotka kopališč ob rekah in jezerih. »Delež odličnih kopalnih voda se je ustalil, podobno velja tudi za delež slabih. Stanje naših kopalnih voda je zelo dobro, saj nimamo kopalnih voda slabe kakovosti. V razred 'odlično' so uvrščene vse kopalne vode na Blejskem, Bohinjskem jezeru, na Soči, z izjemo ene na morju ter ponekod na Kolpi,« je povedala Mateja Poje z Arsa, ki že od leta 2004 spremlja kakovost voda.
Voda se lahko samoočisti le do določene mere
Kakovost kopalnih voda strokovnjaki ocenjujejo na podlagi prisotnosti bakterij fekalnega onesnaženja. Kopalne vode tako razvrščajo v razrede kakovosti na osnovi štiriletnega niza podatkov. Ti razredi so »odlična«, »dobra«, »zadostna« in »slaba« kopalna voda. Za kopanje je primerna voda, ki je vsaj zadostna, v slabi pa je treba kopanje prepovedati ali vsaj odsvetovati.
Kakovost voda se izboljšuje tudi zaradi zakonskih ureditev pri odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda. »Prav tako se med ljudmi krepi zavest, da se je do narave in okolja treba spoštljivo obnašati, če bi ga radi ohranili tudi za zanamce,« je povedala Mateja Poje. In dodaja, da za morebitne zdravstvene zaplete v največji meri poskrbi človek sam.
Problem nastane, ko ljudje z raznimi dejavnostmi v površinske vode vnašajo prekomerne količine odplak, tudi s spiranjem kmetijskih površin, v vodo jih med drugim vnašajo tudi kopalci in živali. »Takrat vodni organizmi, kot so mikroorganizmi in alge, teh odplak ne morejo več spremeniti, presnavljati in porabiti kot hranila; voda pa se na ta način ne more samoočistiti. Voda lahko namreč brez posledic sprejme le omejeno količino odpadnih voda.«
Kakovost kopalnih voda je na splošno boljša v morskih kot v celinskih kopališčih, kar je posledica pogostejše obnove in večje zmogljivosti samoočiščenja odprtih morskih voda. Poleg tega se številna celinska kopališča v srednji Evropi nahajajo ob razmeroma majhnih jezerih in ribnikih ter ob rekah z majhnim pretokom.
Kopalna sezona na morju se praviloma začne z začetkom junija in traja do sredine septembra, na celinskih vodah pa traja od sredine junija do konca avgusta. Odgovorni so pri kontrolah dosledni, kakovost spremljajo na kopalnih vodah na štirinajst dni, prav tako pa vzorce odvzamejo že pred kopalno sezono. Na posamezni celinski kopalni vodi se tekom poletja opravi sedem meritev, na morju pa devet.
Naša kopališča so lahko zgled drugim
Slovenija torej velja za državo z boljšimi kopalnimi vodami oziroma celo boljšimi, kot prikazujejo tabele in podatki. »Ker je na splošno stanje kopalnih voda na morju boljše, se tako z odličnimi kopalnimi vodami pred Slovenijo, kjer je delež kopalnih voda na celini večji, znajdejo tiste države, ki imajo čim več kopalnih voda na morju. To so na primer Italija, Nemčija, Španija, ne nazadnje Hrvaška. So pa to države, ki imajo veliko slabih kopalnih voda, to so vode, ki za kopanje niso primerne. Teh pa v Sloveniji ni in nam podobne države so redke. Prav tako je v posameznih državah še velik delež kopalnih voda brez ocene stanja, kar za Slovenijo ponovno ne velja,« stanje pri nas v primerjavi s tujino ocenjuje Mateja Poje.
