Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je pred dnevi objavilo spletni kalkulator, ki staršem, ki so se odločili živeti ločeno, in socialnim delavcem, ki sodelujejo v ločitvenih postopkih, omogoča lažji izračun primerne preživnine za otroka oziroma otroke. Ob tem so na ministrstvu za delo zapisali, da gre za spletno aplikacijo z opredeljenimi mesečnimi potrebami otroka, ki so opredeljene po posameznih kategorijah: hrana in pijača, obutev in oblačila, stanovanje, zdravstvo, komunikacije, rekreacija in kultura, izobraževanje, prevoz, drugo. Iz aplikacije tako na primer izhaja, da naj bi otrok, star osem let, mesečno potreboval 404 evre (107 evrov za hrano in pijačo, 52,50 evra za obutev in oblačila, 106 evrov za stanovanje, 14,70 evra za zdravstvo, 35,70 evra za komunikacije, 69,70 evra za rekreacijo in kulturo ter 18 evrov za izobraževanje). Izračun je narejen na podlagi minimalnih življenjskih stroškov za otroka (glede na starost), pri čemer kalkulator upošteva indeks cen življenjskih potrebščin in njihovo rast. Stroške sta glede na zakonodajo dolžna nositi oba starša, kar pomeni, da se med njiju delijo glede na življenjske okoliščine in finančne zmožnosti.
Le 5 evrov preživnine
A ob predstavitvi novega spletnega kalkulatorja je marsikoga šokiral podatek, da najnižja izplačana preživnina pri nas znaša komaj 5,36 evra mesečno. Zato smo na ministrstvu za delo preverili, kako visoke so preživnine v Sloveniji.
V Sloveniji je po podatkih iz meseca marca preživnino prejemalo 72.831 otrok. Do te so upravičeni otroci do 18. leta oziroma do zaključka rednega šolanja, oziroma najdlje do 26. leta starosti. Podatki kažejo, da kar 3500 otrok prejema preživnino, nižjo od 20 evrov. Še 1800 jih prejema preživnino, ki je nižja od 40 evrov. Največji del otrok prejema zneske od 120 do 200 evrov, povprečna preživnina pa je 160 evrov. Zanimivi so tudi podatki o najvišji preživnini, ta znaša kar 2978,10 evra na mesec.
Starši se o višini preživnine največkrat dogovorijo na sodišču
Podatki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve kažejo tudi na to, da se večina staršev o višini preživnine dogovori med sodno poravnavo, takih je kar 56.753 od omenjenih 72.831 primerov. Čeprav gre za dogovor med starši, sklenjen pred sodiščem, pa ni malo takih, ki se plačilu izogibajo. Preživninski upravičenci, ki jim zavezanci ne plačujejo preživnine, imajo možnost pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu RS zahtevati nadomestilo preživnine. Junija 2023 je bilo nadomestilo preživnine izplačano 3548 otrokom, v letu 2022 pa je bilo za nadomestila preživnin namenjenih skupno 3.668.983,55 evra.
Zneski so določeni
V primeru preživninskega sklada je nadomestilo preživnine določeno glede na starost otroka in se letno usklajuje.
Od 1. februarja 2023 znaša:
⦁ za otroka do 6. leta 89,95 evra,
⦁ za otroka od 6. do 14. leta 98,93 evra,
⦁ za otroka nad 14. letom 116,92 evra.
Nizka nadomestila izplačuje tudi sklad
Ko je preživnina nižja od navedenih zneskov, je višina nadomestila preživnine enaka znesku določene preživnine. Najnižje nadomestilo preživnine, ki ga izplačuje preživninski sklad, je trenutno 11,82 evra. Ob tem na skladu izpostavljajo, da gre za preživnino, ki jo je začasno določilo sodišče, za obdobje, ko preživninski zavezanec prestaja zaporno kazen in nima drugega premoženja.
Najnižje izplačilo je bilo v mesecu maju 7,68 evra. Ob tem so nam na skladu pojasnili, da so nižja izplačila tudi posledica premalo plačanih preživnin s strani preživninskega zavezanca. V tem primeru sklad izplača razliko med pripadajočim nadomestilom preživnine in plačano preživnino s strani preživninskega zavezanca.
3,6 milijona neplačanih preživnin
Preživninski sklad denar, ki ga namenja preživninskim upravičencem, nato terja od tistega starša, ki bi preživnino moral plačevati. A da je v nekaterih primerih starše skoraj nemogoče prepričati v plačevanje preživnine, kaže podatek, da eden od upravičencev namesto od starša preživnino prejema od sklada že 19 let. V letu 2022 je sklad izplačal 3.668.983,55 evra nadomestil, vrnjenih pa je dobil 2.349.147,57 evra, torej 1,3 milijona evrov manj.
