Če bodo sprejete spremembe Zakona o osnovni šoli, naj bi se NPZ upošteval kot eden izmed meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programih srednješolskega izobraževanja. To pomeni, da bi poleg učnega uspeha upoštevali tudi dosežke NPZ v 9. razredu iz slovenščine in matematike. Predlagatelji so prepričani, da bi na ta način lahko izboljšali selekcijski mehanizem. Dosežek devetošolca pri NPZ bi v obliki odstotnih točk zapisali v zaključno spričevalo osnovne šole. Vse te spremembe podpira tudi večina ravnateljev osnovnih šol Spodnjega Podravja. Stališče Društva ravnateljev ptujskega območja je, da je NPZ smiselno ohraniti in mu dodati še večjo težo v vzgojno-izobraževalnem procesu. »NPZ ne sme biti namenjen rangiranju šol glede na rezultate, ampak je lahko odličen pripomoček za načrtovanje in izboljšave v procesu. Rezultati pri NPZ pa bi se morali upoštevati kot ocena pri predmetu,« so poudarili v omenjenem društvu. Robert Murko, predsednik Društva ravnateljev ptujskega območja in ravnatelj OŠ Videm, je ob tem dodal, da bi se morali rezultati NPZ v večji meri upoštevati pri vpisu v srednje šole, ki imajo omejitev vpisa. Zelo smiselno pa bi bilo rezultate upoštevati tudi pri ocenah v šoli. »Vsako šolsko leto skupaj z učenci analiziramo rezultate in načrtujemo izboljšave. Na podlagi analiz strokovni aktivi za posamezno predmetno področje po vertikali načrtujejo izboljšave in prilagoditve, saj rezultati niso posledica dela samo v 6. ali 9. razredu, temveč vse od prvega razreda naprej,« je dodal sogovornik.
Merila za omejitev vpisa v srednje šole so slaba
Za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli v sodelovanju z ZRSŠ skrbi Republiški izpitni center (RIC). Slednji skupaj z ravnatelji srednjih šol že več kot deset let opozarja na sedanjo slabo ureditev meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa. »Po dolgih letih slabe prakse je dopolnitev meril z uporabo dosežkov pri NPZ najelegantnejša in najhitrejša rešitev. Pri tem pa ni nepomembno, da se je v Sloveniji pred več leti podobna rešitev z uporabo dosežkov skupinskega preverjanja znanja iz materinščine in matematike že uporabljala; predlagana sprememba je torej podobna, že preizkušena in delujoča,« so poudarili na RIC, kjer se zavzemajo, da NPZ ostane na šolah tudi v prihodnje, saj v veliki meri služi svojemu namenu.
»Vsi učenci v državi opravljajo preizkuse znanja pri posameznem predmetu na isti dan pod enakimi pogoji. Ob inflaciji visokih notranjih šolskih ocen pa so tudi dobrodošla informacija učencem, staršem, učiteljem in šolam o doseženih ciljih in standardih znanja, ki se v skladu z učnimi načrti preverjajo pri NPZ. Rezultati NPZ v 9. razredu imajo že vsa leta mnogo boljšo napovedno vrednost uspešnosti pri zaključevanju srednje šole, npr. gimnazije.« Državni izpitni center na podlagi podatkov NPZ vsako leto, tako za 6. kot za 9. razred, posreduje šolam njihove rezultate in orodja, da opravijo analize in izboljšave pri predmetih, ki so se preverjali na NPZ.
Šeruga: »Merila za vpis v srednjo šolo so neustrezna«
Darja Harb, ravnateljica Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo ŠC Ptuj, je mnenja, da bi se rezultati NPZ na nek način morali upoštevati pri vpisu v srednje šole. Prav tako nima nič proti temu, da bi z določeno mero previdnosti rezultate javno objavili: »Smotrno bi bilo razmisliti, na kakšen način bi lahko to naredili in vplivali na izboljšanje. Je pa res, da rezultati NPZ lahko odražajo značilnosti posamezne generacije. Ob slabših uspehih bi lahko v javnosti hitro prevladalo mnenje, da določena šola posledično slabo dela. Po drugi strani pa se praviloma v osnovne šole vpisujejo otroci iz okoliša in bi morebitni slabši rezultati povzročili preveliko zmedo,« je povedala Harbova, ki med dijaki, ki prihajajo iz različnih osnovnih šol, ne opaža velikih razlik v osvojenem znanju.
Po besedah Boštjana Šeruge, ravnatelja Gimnazije Ptuj, sedanji sistem vpisa v srednje šole v primeru omejitve zagotovo ni najboljši ter prinaša veliko stresa in negotovosti za devetošolce. »Merila za vpis v srednjo šolo v primeru omejitve vpisa so v tem trenutku neustrezna. Že zaradi manjšega zdrsa na primer v sedmem razredu se učencu lahko zgodi, da ni sprejet na želeno srednjo šolo, še posebej v primerih, ko je veliko preveč vpisanih in so kandidati po uspehu izenačeni. Vsekakor je eksterni kriterij smiseln, vendar je treba prevetriti tudi kriterije ocenjevanja v razredu in sistem NPZ,« je poudaril Šeruga. Med drugim je povedal še, da so razlike v znanju med dijaki v prvem letniku vedno bile, včasih celo večje kot danes. »Na vse to vpliva več dejavnikov, od kulturno socialnega in ekonomskega okolja družine in neenakih možnosti, notranje in zunanje motivacije vsakega posameznika, razvitosti strategij učenja, interesa za posamezno predmetno področje, jasnosti ciljev in pričakovanj, osebnostne zrelosti, strukture generacije ...,« je še povedal Šeruga.
Večina evropskih držav ima preizkuse
V EU ima večina držav določene oblike standardiziranega nacionalnega preverjanja znanja. Rezultati se poleg povratne informacije za učence in starše uporabljajo tudi za spremljanje izobraževalnega sistema v državi. V približno polovici od 35 držav v Evropi dosežki tako ali drugače vplivajo na učenčevo nadaljnje izobraževanje. Število šolskih let, v katerih se organizirajo nacionalni preizkusi, je po državah zelo različno. Na Danskem, Malti in v Združenem kraljestvu (na Škotskem) so razvili nacionalno preverjanje skoraj za vsako leto obveznega izobraževanja.
Med države, v katerih je nacionalno preverjanje zelo razširjeno, s sedmimi oziroma šestimi preizkusi spadata tudi Anglija in Francija. V nasprotju s tem pa v več državah preizkusi potekajo dosti bolj poredko. Države s samo enim preizkusom so Belgija (flamska skupnost), Nemčija, Španija, Ciper, Nizozemska, Slovaška in Združeno kraljestvo (Severna Irska). V teh primerih so preizkusi navadno organizirani ob koncu primarnega ali nižjega sekundarnega izobraževanja. Večina preostalih evropskih držav med celotnim obveznim izobraževanjem organizira nacionalne preizkuse v dveh ali treh določenih šolskih letih. Ta model je torej v Evropi prevladujoč.
