Generalni direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar je pojasnil, da obstoječi zakon ne določa obveznosti usklajevanja in je to v celoti prepuščeno dogovoru. A je to imelo za posledico, da se plače skoraj desetletje niso usklajevale, kar je povzročilo realen padec plač v nekaterih skupinah in posledično tudi nesorazmerja med plačami. Zato vladna stran predlaga, da bi v zakonu določili "avtomatizem" pri usklajevanju plač. Kot je dodal, predlog upošteva javnofinančne omejitve, nov način usklajevanja plač pa bi stopil v veljavo šele takrat, ko bi v celoti zaživel nov plačni sistem, torej po prevedbi plač na novo plačno lestvico in odpravi nesorazmerij, vendar ne kasneje kot leta 2027. Plače bi se po vladnem predlogu avtomatično uskladile za 65 odstotkov ugotovljene inflacije, je pojasnil vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek.
Vladni predlog za sindikate ni sprejemljiv. Po besedah vodje konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja se namreč na ta način oži polje socialnega dialoga, saj se sindikati ne bi mogli dogovarjati o višji uskladitvi, kot bi jo določili v zakonu. Do takrat, ko bi usklajevanje vpeljali v plačni sistem, pa bi "inflacija pojedla vse učinke" predvidene odprave plačnih nesorazmerij.
Po Počivavškovih besedah bi takšna formula dejansko uzakonila realno padanje vrednosti plačnih razredov in bi povzročila, da bi "pravzaprav že takoj zatem, ko bi bil dogovor podpisan, imeli določena delovna mesta z osnovno plačo nižjo od minimalne plače".
Kot dodatek za delo v času epidemije
Sicer je vladna stran danes sindikatom predstavila tudi predlog sprememb kolektivne pogodbe za javni sektor. Po Pogačarjevih besedah med drugim predlaga, da bi se nekateri dodatki, ki so danes določeni v odstotku od osnovne plače, izplačevali v nominalnem znesku. To bi denimo veljalo za dodatek za delo v času epidemije, dodatek za delo ponoči ali v nedeljo in praznično delo.
Počivavšek je pojasnil, da je bilo premalo časa, da bi lahko predlog sprememb kolektivne pogodbe za javni sektor natančno preučili, kar velja tudi za predlog, da bi se nekateri dodatki po novem opredelili v nominalnem znesku. Če se bodo za to odločili, pa bo, kot je dodal, ključno, kako bo določena nominalna višina dodatka.
Sicer pa bodo glede predlaganih sprememb kolektivne pogodbe za javni sektor posebno pozornost po njegovih napovedih namenili določbi, "ki opredeljuje primerljivost med plačami po posameznih stebrih". "Razumeti je, da nekako sledi predlogu, ki ga je podala naša pogajalska skupina, seveda gre pa za dokaj zahtevno vprašanje, ki ga moramo zato natančno proučiti, se do njega opredeliti," je še dodal.
Sta pa tako Štrukelj kot Počivavšek izpostavila, da vladna stran še vedno ni dala jasnega odgovora, ali je tudi predlog za prenovo splošnih kriterijev za odmero letnega dopusta del celote in brez dogovora o tem vprašanju, kot se je izrazil Štrukelj, "celotna kompozicija plačnega sistema pade v vodo". Po Pogačarjevih besedah bo vlada verjetno na koncu ves proces pogajanj, vse rešitve postavila na skupno tehtnico. Je pa spomnil, da je vlada že v okviru izhodišč jasno povedala, da želi ob prenovi plačnega sistema pogledati tudi ostale pravice, ki jih javni uslužbenci imajo, in o njih odpreti dialog.
Kot je izpostavil Štrukelj, vladni predlog v veliki meri znižuje število dni dopustov pomembnim delom zaposlenih v javnem sektorju. Medtem pa Pogačar pravi, da bo kakšen javni uslužbenec imel enako število dni dopusta, kakšen bo imel nekoliko več, kar nekaj javnih uslužbencem pa bo imelo manjše število dni dopusta. So pa v sedanjem sistemu razlike v številu dni dopusta, ki ga imajo javnimi uslužbenci, prevelike, je poudaril.
Počivavšek pa je ob tem opozoril, da prejemajo precej odzivov s strani članstva, da gredo v zadnjem času številni vladni predlogi v smer, ki jo je nekako mogoče razumeti kot napad na starejše v javnem sektorju. Temu je pritrdil tudi Štrukelj z besedami, da je izpostavljanje senioritete, nekih navidezni prednosti starejših v javnem sektorju, že neke vrste diskriminacija.
Vladna stran je sicer sindikatom danes predstavila še uradno stališče do njihovega predloga za višje izplačilo regresa za tiste z nižjimi plačami. Predlogu vlada ni sledila, javnim uslužbencem pa je bil že izplačan regres v višini minimalne plače.
