Kot statusni simboli ali pa le kot prevozna sredstva – trajnost vseh avtomobilov je omejena. Le redki preživijo v kakovostnem stanju toliko časa, da lahko postanejo del tehnične zapuščine. Tisti velikoserijski pa prej ali slej odpovedo in s cest zapeljejo na odlagališča. No, tako naj bi se zgodilo, še bolje pa je seveda, če gredo v strokovno razgradnjo, torej ne rjavijo ter ne kazijo ali onesnažujejo okolice.
Sistem razgradnje vozil v Sloveniji je v teoriji dobro zasnovan, še posebno po tem, ko so uvedli nekakšen ekološki davek za »neuničenje« vozila.
Pri Dinosu, enem od podjetij, ki zbirajo in predelujejo stare avtomobile, so povedali, da so sicer med manjšimi podjetji na tem področju, a vseeno zaznavajo določene trende. »Dejansko predelamo to, kar dobimo. Odkar so leta 2018 uvedli davek na odjavo vozila, po katerem mora voznik v enem letu po odjavi predložiti dokaz, da je vozilo predal v razgradnjo oziroma kje se vozilo nahaja, se je povečal delež ustrezno oddanih vozil,« je povedala Brigita Šarec iz Dinosa.
Delež razgradenj se zmanjšuje, saj so rabljeni vse dražji
Leta 2018 se je število zajetih vozil za razgradnjo bistveno povečalo. Tako so jih razgradili za 42 odstotkov več kot leta 2017, v letu 2019 pa je število narastlo še za 25 odstotkov. Vendar so leta 2021 odgovorni zaznali precejšen upad števila razgradenj, ta trend se je nadaljeval tudi naslednje leto. »Zmanjšanje zajema vozil v razgradnjo je najverjetneje posledica razmer na trgu surovin ter na trgu prodaje novih in rabljenih vozil. Prodaja je bila manjša, cene rabljenih avtomobilov pa so zrasle. V času covida se je tudi obdobje, ko je treba plačati dajatev, z enega leta podaljšalo na dve leti,« so povedali na ministrstvu za okolje.
Ta dajatev sicer znaša 20 evrov na leto, če lastnik ne dokaže, kje se odloženo vozilo nahaja. Da razmere vseeno še niso optimalne, priča tudi podatek sekcije avtoserviserjev pri obrtni zbornici, da se na leto razgradi le nekaj več kot 8000 vozil, okoli 40 tisoč pa jih izgine neznano kam. Ali jih prodajo v tujino ali pa končajo tam, kjer ne bi smela.
»To predstavlja kar 900 ton nevarnih odpadkov,« je dejala Nataša Mikulin, predsednica odbora za izrabljena vozila pri obrtni zbornici in direktorica obrata za razgrajevanje vozil Jung.
Nagrada namesto kazni
Na celotnem območju EU vsako leto »ponikne« okoli štiri milijone vozil, to je še posebno izrazito v državah, kjer je možna začasna odjava vozil iz prometa. Na območju EU naj bi bilo tako vsako leto prvič registriranih okoli 17 milijonov vozil, razgradi se jih okoli šest milijonov, razliko pa gre očitno pripisati začasni odjavi.
To je seveda velika obremenitev za okolje, a kam natanko izginejo vozila in kaj storiti, da bo v prihodnje bolje, odgovorni trenutno še ne vedo povedati. Peter Tomše s sektorja za ravnanje z odpadki na direktoratu za okolje je dejal, da je direktiva o izrabljenih vozilih že zelo stara, zato zdaj pripravljajo novo. Po njegovem mnenju bi morali namesto kaznovanja prekrškarjev začeti nagrajevati tiste, ki skrbno odjavijo vozilo in ga oddajo v predelavo. Predvsem pa bodo morali izboljšati povezanost evidenc o vozilih.
Dejstvo je, da se v Sloveniji razgradi manj izrabljenih vozil od pričakovanj. Odgovorni tudi opozarjajo, da bo treba dosledneje preverjati zlorabe sistema, tako odjave vozila iz prometa kot prenehanja obveznosti plačila dajatve za odjavljeno vozilo.
Premalo inšpektorjev za nelegalna odlagališča
Razgradnja izrabljenega vozila je za zadnjega imetnika brezplačna. Praviloma je treba izrabljeno vozilo oddati na zbiralnem mestu oziroma v obratu za razstavljanje, uporabnik lahko pokliče v katerega od centrov in ti potem tudi prevzamejo vozilo.
Problematika so tudi nelegalna odlagališča avtomobilov; čeprav je inšpektorat za okolje o njih seznanjen, vseeno ostajajo več let nedotaknjena. Inšpektorat pogosto ne ukrepa zaradi pomanjkanja inšpektorjev. Kot je pojasnil okoljski inšpektor Dejan Mandić, se z rednimi pregledi ukvarja manj kot 50 inšpektorjev, ob tem pa jih čaka več kot 3500 neobdelanih prijav.
Sama razgradnja vozil je sicer dokaj učinkovita; potem ko vozilo razstavijo in gredo določene surovine v predelavo, kot čisti odpadek ostane le okoli pet odstotkov teže celotnega vozila. »Še največ izboljšav pri predelavi vidimo v tekstilu in plastiki, tu je še precej možnosti za izboljšave,« pravi Šarčeva, »verjamemo pa, da bo v prihodnje ta izkoristek še boljši.«
Po prevzemu vozila ga v obratu za razstavljanje osušijo ter odstranijo materiale in sestavne dele, ki vsebujejo nevarne snovi. Vozilo se nato razstavi, zaradi recikliranja se odda v drobljenje, nato pa se različne frakcije (železova frakcija, frakcija barvnih kovin) oddajo v nadaljnjo obdelavo oziroma proizvodnjo jekla, barvnih kovin … Z oddajo v razgradnjo prispevamo k ohranjanju naravnih virov, v Evropi na primer 50 odstotkov jekla pridobimo z recikliranjem, so še pojasnili na ministrstvu.
Električni avtomobili pomenijo nove izzive za razgradnjo
Razgradnja vozil bo z vse večjo elektrifikacijo seveda prešla v novo fazo. Trenutno je povprečna starost izrabljenega vozila v Evropi, ki gre v razgradnjo, okoli 15 let, a se bo najverjetneje še povišala. V razgradnjo še ne prihaja veliko električnih vozil. »Zaradi baterij za električna vozila trenutno spreminjajo evropsko zakonodajo o baterijah in ravnanju z odpadnimi baterijami, to pa bo vplivalo tudi na razgradnjo,« so napovedali na ministrstvu, kar pomeni, da je to problematika, s katero se bo morala industrija v prihodnje šele zares soočiti.
