Kako kaj v letošnjem vlažnem vremenu uspevajo zdravilne rastline?
Zelo kritično je. Spomladi se je dalo izkopavati le kakšne koreninice in čebulice, drugega pa ne. No, saj spomladi tako ali tako ni veliko rastlin, katerih nadzemne dele bi lahko nabirali. Zdaj, ko je veliko cvetenja, pa je precej mokro in takrat ne morem nabirati. Jaz namreč vse sušim naravno.
Kaj, poleg vremena, še vpliva na zdravilne rastline, na kaj moramo biti ob nabiranju pozorni?
Vsekakor ne nabiramo ob cesti, morda le ob kakšni gorski ali hribovski, ki so bolj osamljene. Problematično je tudi gnojenje kmetov – tam, kjer gnojijo z gnojevko ali umetnim gnojem, jaz ne nabiram, temveč le na ekoloških kmetijah, kjer gnojijo s suhim gnojem, to je naravno. V gnojevki je marsikaj in ni primerna za zdravilne rastline; imajo specifične, nizke korenine, ki jih lahko gnojevka zažge.
Kako pa na to vpliva človek – koliko se je narava, krajina spremenila od vaših nabiralniških začetkov do danes?
Kmetje naredijo veliko škode, ne le za nas, tudi za čebelarje. Vem, da potrebujejo krmo za živali, a travo kosijo že, ko je šele 20 ali 25 centimetrov visoka, rastline se niso niti razvile, zacvetele, se oplodile. Tako se uničuje travniška krajina. Letos je sploh kritično za čebelarje, čebele nimajo paše (dež, košnja sredi cvetenja, pomladanska pozeba), tudi sadja letos praktično ne bo, vsaj na našem koncu ne. Sicer se ne strinjam z rekom, da ko bodo poginile vse čebele, bo umrl tudi človek – saj je še veliko drugih opraševalcev poleg čebel. Tudi sami nabiralci lahko naredijo veliko škode, ker ne vedo, kako pravilno nabirati zdravilne rastline – če bi to upoštevali, ne bi bilo že toliko ogroženih.
Kako ljudje nepravilno nabiramo zdravilne rastline?
Bom ponazoril s primerom arnike: po navadi požene glavni cvet in še dva do štiri dodatne. Ljudje poberejo vse cvetove in tako se arnika ne more semensko razmnoževati. Morali bi pustiti vsaj en cvet. Druga stvar pa je, da včasih trgajo stebla, s tem pa iztrgajo tudi korenine, ki so precej plitke.
Zakaj je zadnje čase nabiranje zdravilnih rastlin vse bolj priljubljeno?
Težava je v zdravju ljudi. Najprej gremo k zdravniku, ki nam predpiše tablete, ki morda ne pomagajo najbolj, zato se obrnemo k alternativi. Tudi sam sem prebolel raka, vem, kako je. Moj nasvet je: pojdi k zdravniku, potem pa si lahko ob tem pomagaš z alternativo.
Alternativa kot dodatno zdravljenje?
Tako je, ne pa da bi to ozdravljalo. Pred nekaj leti je iz Kitajske prišel sladki pelin, ki naj bi zdravil raka. Dvomim, da se je kdo v Sloveniji z njim ozdravil. Nekoč je prišla študija iz Škotske, da je nekdo premagal raka z uporabo regratovih korenin. Jaz v to ne verjamem. Ali pa govorijo, da lahko raka premagaš s postenjem. Predvsem je odvisno, kje je ta rak, kakšen je, v katerem stadiju … Jaz sem se zdravil s kemoterapijo, poleg tega pa sem si pomagal z zelišči in o tem obvestil svojo onkologinjo. Kemoterapija je največji strup za kri, z alternativo sem si na primer pomagal izboljšati krvno sliko.
Kakšnega raka ste imeli?
Krvnega. Ne vem, kako sem ga dobil, če že vse življenje zdravo živim, sem ves čas v naravi in se veliko gibam. Pojedel mi je kolk. Bil je že v četrtem stadiju, ko so ga odkrili. Zdravnikom sem rekel: »Veste kaj, jaz raka nimam, vi pa delajte z mano, kar hočete.« In sem ga premagal. Onkologinja pravi, da se ta rak sicer ne more ponoviti, lahko pa se pojavi kakšen drug. Ampak od nečesa moraš umreti, večno ne moreš živeti. (smeh) Če bi poznali vzroke za bolezni, bi bilo manj smrti. A na preventivo damo zelo malo. Žal.
Verjamete, da se uradna in alternativna medicina dopolnjujeta?
Vsekakor! Starejši zdravniki, ki jih je danes le še malo, so se na medicinski fakulteti ukvarjali tudi z zdravilnimi rastlinami, zdaj pa učijo samo še kemijo. Se je pa oblikovala skupina mladih zdravnikov, ki želi spodbuditi, da bi se na fakulteti znova učilo tudi o zdravilnih rastlinah, seveda tistih, ki so raziskane. Teh raziskav pri nas ni veliko, v Nemčiji, na primer, pa jih je precej. In alternativna medicina v drugih zahodnih evropskih državah je drugače spoštovana kot pri nas.
Zakaj je tako?
Ker je farmacevtski lobi pri nas zelo močan. To se mi zdi narobe. Jaz imam kar veliko predavanj, vsa so brezplačna, ker bi rad čim več Slovencev naučil, kako si pomagati tudi z zdravilnimi rastlinami. Vem, da niso vsi zdravniki naklonjeni sopomoči z zdravilnimi rastlinami, več dajo na kemijo. A vse več ljudi sprašuje po zdravilnih rastlinah. Rad pomagam s svojim znanjem. Če jim pomaga, seveda. Zdravilne rastline je treba zelo dobro poznati, da ne utrgaš kakšne strupene, na primer strupenega jesenskega podleska, ki raste med čemažem. Tudi v šolah pogrešam poučevanje o zdravilnih rastlinah. Pripravljajo sicer »herbarij«, ki pa to ni. Če bi zraven vsaj napisali, za kaj se rastlina uporablja, bi si jo otroci zagotovo zapomnili.
Verjetno poznate ogromno rastlin?
Nisem botanik, da bi poznal vse, okoli 1200 pa jih, predvsem te, ki se uporabljajo za zdravilne in uporabne namene. Jasno, da vseh ne moreš poznati. V Sloveniji je tudi veliko tujerodnih, invazivnih rastlin, ki so jih prinesli kot okrasne, potem pa so »pobegnile« v naravo, na primer japonski dresnik, ki je sicer tudi zdravilen.
Ne gre le za nabiranje, temveč je treba tudi vedeti, kako jih pripraviti?
Točno tako. Mene je nona veliko naučila o uporabi zdravilnih rastlin, poznala je tudi veliko mešanic, veliko pa sem jih spoznal sam. Včasih si pomagam s knjigami patra Ašiča, ima dobre recepture. Uporabljam samo rastline, ki rastejo pri nas, ne uvoženih – ne kurkume, ingverja … Ogromno rastlin prihaja iz Indije, Indonezije in Kitajske, tam uporabljajo na tone pesticidov. Ljudje bi radi prišli do zdravja na naraven način, ne vedo pa, kaj je škodljivo in kako rastline pravilno uporabljati. Pri zdravilnih rastlinah gre večinoma za uporabo na dolgi rok, vsaj tri mesece, da dosežemo učinek. In treba je upoštevati navodila, tako kot pri zdravniku, ki nam predpiše jemanje tablet. Tudi pri zeliščih bi morali biti seznanjeni z načinom uporabe in upoštevati pravilno uživanje. Na zdravilnem čaju piše tri skodelice na dan, a ljudje po treh dneh, če ni učinka, prenehajo. Problem je prav v tem, da niso vztrajni.
Res velja rek, da za vsako bolezen rožica raste?
To velja! Z alternativo bi si lahko veliko pomagali pri boleznih, a zdravnik bi moral vedeti, da jo uporabljamo. Zato bi morali biti zdravniki seznanjeni tudi z zdravilnimi rastlinami in njihovimi učinki, da bi na primer vedeli, kako součinkujejo z določenimi zdravili. Alternativna in uradna medicina bi morali delovati z roko v roki.
Po čem ljudje največ povprašujejo?
Po zdravilnih rastlinah, ki čistijo kri, znižujejo holesterol, pomagajo pri želodčnih in ledvičnih težavah. Na primer pri gastritisu: jaz rečem, naj človek pospravi svoje podstrešje, pa ga ne bo imel. (smeh) To so živci, ki delujejo podzavestno. Ali pa vnetje ledvic in mehurja: lahko ga lepo pozdravimo na naravne načine, brez antibiotikov. Zdi se mi sicer, da zdravniki čim manj predpisujejo antibiotike. Skoraj v vsakem kraju po Sloveniji delujejo društva zeliščarjev; če bi se ljudje vključili vanje, bi se marsikaj naučili. Ali na takšnih srečanjih, kot bo 25. junija: srečanje zeliščarjev v Žički kartuziji. Tam bo veliko znanja, naj ljudje pridejo in se o svojih težavah posvetujejo s kakšnim zeliščarjem. Ti jim bodo znali prisluhniti in pripraviti primerno mešanico, tudi ker vedo, katera zelišča gredo skupaj.
Govorite o celostni obravnavi človeka?
Tako je, to pri uradni medicini pogrešamo. In še nekaj je: uradna medicina zdravi, ne išče pa vzrokov, kar je slabo. Če bi vedeli, od kod je nekaj prišlo, bi to lažje zdravili, morda tudi kaj preprečili. Pred kratkim sem spoznal družinskega zdravnika, ki je pred medicino dokončal biologijo, in je krasen zdravnik, ki se ukvarja tudi s prehrano in preventivnim zdravljenjem. Rad bi zbral skupino mladih zdravnikov, ki bi se poučili tudi o zdravilnih rastlinah. To bi bilo super. Veliko zdravilnih rastlin je, ki se lahko lepo dopolnjujejo oziroma podprejo uradna zdravila. So pa tudi takšne, ki imajo nasproten učinek. Na primer šentjanževka in antidepresivi, zdravila za krepitev srca ali znižanje krvnega tlaka in glog. Pa bezgovo in lipovo cvetje tudi ne gresta skupaj, čeprav ju marsikdo meša skupaj v čaju.
Ni torej dobro, da v čaj zmešamo vse, kar pač najdemo oziroma naberemo?
Ne, rastline se ne smejo med sabo »tepsti«, zato je treba poznati učinkovine. Pa tudi okuse, da zmešaš nekaj prijetnega za pitje. Mene so tudi učili, da mora biti v mešanici neparno število rastlin. Znam pa mešati po občutku, ne s tehtanjem. Tehtanje ni vedno najboljše, saj imajo tudi rastline iste vrste lahko različno močne učinke, odvisno od tega, kdaj in kje jih nabiramo. Če je sonce zelo močno, je zdravilni učinek večji. Ob morju in otokih tudi.
Katera zelišča bi moral imeti človek ves čas pri roki?
Takih je veliko. Jaz za skoraj vse bolezni uporabljam okoli 70 rastlin. Odvisno predvsem, kakšne težave imaš. Recimo njivska preslica, šipek in navadna zlata rozga za čiščenje mehurja in ledvic, baldrijan in melisa za pomirjanje živcev, timijan za izkašljevanje in vnetje ustne votline, meta za želodec, pljučnik za čiščenje pljuč, smilj za zdravljenje notranjih organov, beli vratič za glavobole in migrene …
