Slovenija je bila danes v Generalni skupščini ZN izvoljena v Varnostni svet ZN za leti 2024 in 2025. Že v prvem krogu je dobila 153 glasov, za izvolitev je bila sicer potrebna dvotretjinska večina 128 glasov. Slovenija je na volitvah premagala Belorusijo, ki se je prav tako potegovala za sedež vzhodnoevropske skupine ZN in je dobila 38 glasov.
Poleg slovenije so bile v prvem krogu v Varnostni svet izvoljene še Alžirija, Sierra Leone, Južna Koreja in Gvajana.
"Danes je velik dan za Slovenijo, izvoljeni smo za nestalno članico VS OZN," je takoj po objavi rezultatov na Twitterju zapisala Tanja Fajon, ministrica za zunanje in evropske zadeve. "Ponosna sem na izjemen rezultat, ki je plod trdega dela."
Pomemben dosežek za Slovenijo
Ministrici so med prvimi čestitali iz njene stranke Socialni demokrati: "Izredno ponosni smo na pomemben dosežek, ki je priznanje predanemu delu ministrice Tanje Fajon in ekipe MZEZ v prvem letu mandata. Članstvo v Varnostnem svetu OZN je izjemna priložnost in obenem odgovornost za Slovenijo, še posebej v času velikih geopolitičnih sprememb. V enem letu so opravili pogovore s 186 predstavniki držav članic OZN in sodelovali na številnih mednarodnih dogodkih, s katerimi so postavili Slovenijo na svetovni zemljevid. Pot do tega tako ni bila enostavna, vendar smo skupaj dokazali, da lahko Slovenija doseže vrhunske rezultate, ko smo enotni in si prizadevamo za skupen cilj. Slovenija bo v svetu prepoznana zaradi svojih vrednot in dobrih praks, med njimi pravice do zdravega, čistega, trajnostnega okolja, pravice do vode, boja za enakopravnost in opolnomočenje žensk."
Oglasila se je tudi predsednica Republike Slovenije, Nataša Pirc Musar, ki je v izjavi za javnost zapisala: "Sloveniji je Organizacija združenih narodov – skupnost 193 držav sveta – z izvolitvijo zaupala odgovornost, da v Varnostnem svetu zastopa načela in cilje, s katerimi smo jih prepričali v času kampanje. Zaupanje moramo sprejeti ponižno in odločeni, da ga bomo upravičili. Vse nas čaka ogromno dela, da bo Slovenija vsem državam tega sveta, ki so jo podprle, in tudi tistim, ki je niso, dokazala, da je konstruktivna država članica. Takšna, ki verjame v vladavino mednarodnega prava, v mir in človekovo dostojanstvo."
Premier Robert Golob je današnjo izvolitev Slovenije v Varnostni svet ZN označil za "enega največjih uspehov Slovenije v mednarodni diplomaciji" ter se zahvalil vsem, ki so zaslužni zanj. "Naše pravo delo pa se s tem šele začenja," je dodal.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je zapsiala: "Čestitke ob izvolitvi Slovenije za nestalno članico VS OZN, ker je pomemben dosežek naše diplomacije. Nadejamo se, da bomo kot država zavezana multilateralizmu in preseganju sporov zastopali politike miru,varstva človekovih pravic, trajnostnega razvoja in preprečevanja okoljskega zloma."
Tvitnil je tudi bivši predsednik Borut Pahor:
Krepitev diplomatske ekipe v New Yorku
Slovenija bo mesto v Varnostnem svetu ZN zasedala od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2025, v tem času bo Varnostnemu svetu tudi predsedovala. Sodelovala bo pri odločitvah, ki zadevajo svetovni mir in varnost, za kar bo med drugim treba okrepiti diplomatsko ekipo v New Yorku. Misijo pri ZN vodi veleposlanik Boštjan Malovrh, ki je v času - za razmere na ZN - izjemno kratke kampanje za članstvo v Varnostnem svetu, opravil pomembno delo pri iskanju podpore med kolegi na sedežu ZN. Zunanja ministrica Tanja Fajon je že pred volitvami v Varnostni svet napovedala okrepitev misije. Trenutno tam deluje 13 diplomatov, a se bo njihovo število povečalo na 20. To je nujno, saj je na dnevnem redu Varnostnega sveta vse več zadev.
Tuji analitiki predvidevajo, da se bo Slovenija največ ubadala z vprašanji Balkana, kot sta Kosovo in Bosna in Hercegovina, čeprav slovenski diplomati med kandidaturo te problematike niso posebej izpostavljali.
Fajon je kot prioritete izpostavljala vprašanja podnebja, mladih, vodne diplomacije in varnosti prehrane, spoštovanja mednarodnega prava, preprečevanja nekaznovanosti, zagotavljanja odgovornosti, preprečevanja spopadov, preglednosti, pravic žensk, agende za mir in varnost ter tudi problematiko otrok v oboroženih spopadih.
V tretje gre rado
Kandidaturo za članstvo je vložila prejšnja vlada konec leta 2021, po imenovanju nove vlade pa je stekla intenzivna kampanja. V tekmi je Slovenija premagala Belorusijo, ki je kandidatka od leta 2007 in je sploh prvič kandidirala. Za Slovenijo pa je bil to tretji poskus kandidature, prvič ji je uspelo in v Varnostnem svetu je bila v obdobju 1998-1999, medtem ko leta 2011 pri kandidaturi ni bila uspešna. Po maratonskem glasovanju jo je porazil Azerbajdžan.
Država za izvolitev potrebuje dve tretjini glasov držav, ki so prisotne in glasujejo. Članic ZN je 193, a Venezuela zaradi zamude pri plačilu v proračun organizacije nima glasovalne pravice, tako da je danes glasovalo 192 držav.
Varnostni svet je eden izmed petih glavnih organov Organizacije Združenih narodov. Njegova naloga je ohranjanje miru in varnosti v svetu. Ima 15 članic, od tega je deset nestalnih, pet držav - ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija - pa ima stalne sedeže in tudi pravico veta. Varnostni svet lahko določi kulturne ali ekonomske sankcije proti državam med krizami ali vojno, odloča o tem, kdo koga lahko napade, pošilja misije na problematična območja, itd. Resolucije Varnostnega sveta so za razliko od drugih resolucij zavezujoče. Njegovo delovanje nadzira Generalna skupščina OZN.
