Glasu ljudstva, ki skupaj z Inštitutom 8. Marec in drugimi organizacijami, v desetih točkah opozarja na vedno bolj nevzdržne razmere v slovenskem zdravstvu. Vidnejši predstavniki iniciative Jaša Jenull, Dušan Keber in Nika Kovač opozarjajo, da je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan v letu dni »s svojimi dejanji dokončno utrdil oznako ministra za zasebne zdravnike, ne pa ministra za paciente.«
Po njihovem mnenju je nedopustno, da 140.000 ljudi ostaja brez izbranega zdravnika, čakalne vrste se daljšajo, da o raznih finančnih zlorabah niti ne govorimo. »Minister je kot gasilec, ki v času požara piše pravilnik za uporabo gasilnih aparatov, njegov pravilnik predvideva polnjenje gasilnih aparatov z bencinom,« so še zapisali v Glasu ljudstva.
V čakalnih vrstah vedno več pacientov
Krajšanje čakalnih vrst je dejansko postalo njihovo podaljševanje. Od skupno 140 milijonov dodatnega denarja so v pol leta javni zavodi prejeli 90, zasebniki s sedemkrat manjšimi kapacitetami pa kar 50 milijonov evrov. »Število pacientov brez izbranega zdravnika se je povzpelo že čez 140 tisoč, število pacientov, ki predolgo čakajo na prvi pregled pri specialistu, pa se je od prvega do drugega trimesečja učinkovanja zakona še povečalo s 50 na 70 tisoč,« še menijo v iniciativi.
Moti jih tudi tako imenovano dvoživkarstvo med zdravniki, saj Bešič Loredan ne izvaja obljubo vladne koalicije, da bo ukinila dvoživkarstvo ter razmejila javno in zasebno zdravstvo. Po njihovo številni primeri kažejo, da minister delo dvoživk še krepi, spodbuja in ga namerava legalizirati.
V noveli zakona o zavodih pa vidijo, da je njen izključni namen podreditev »neposlušnih« direktorjev javnih zdravstvenih zavodov. Te svoje namene je po njihovem mnenju doslej dokazoval z neutemeljenimi obtoževanji nekaterih direktorjev in njihovim odstavljanjem kar preko televizijskih ekranov.
Nekdanji minister za zdravje Dušan Keber je povedal, da dejansko nihče ne razume ciljev napovedane zdravstvene reforme: »Ne razume je niti stroka, ne razumejo je sindikati, ne razume je nihče. Razen v podtonu njenega osnovnega cilja ohranjanje obstoječega stanja, ki omogoča privatizacijo zdravstva«.
Užaljeni in jezni tudi na opozicijo
Kot piko na i izpostavljajo tudi predlaganje slabo pripravljenih zakonov, v katerih pravniki odkrivajo številne kršitve ustave in zakonodaje. Eden teh je na primer predlog zakona o digitalizaciji, ki digitalizira podatke pacienta, ne pa tudi podatkov o delu zdravnika. »Po enem letu ni nobeden od zakonov ministrstva niti blizu temu, da bi bil pripravljen na obravnavo in potrditev v DZ,« so izpostavili.
»Poleg odstopa ministra Bešič Loredana mora oditi tudi Aleš Šabeder. Beremo o številnih aferah preplačevanja medicinske opreme, o številnih sumljivih aneksih za gradnjo bolnišnic. Izkazalo se je, da so imeli kritiki ukrepov prav. Denar gre najverjetneje v zasebne žepe, in ne za krepljenje sistema,« je povedala Nika Kovač iz osmega marca.
Kot predstavniki civilne družbe pa se čutijo užaljene, da jih Bešič Loredan dosledno ignorira in da prezira dialog s civilno družbo in da prepušča zdravstveno reformo cehovski organizaciji. To je po njihovo v nasprotju z zagotovili vlade, da ne bo popuščala zdravstvenim lobijem in da bo s civilno družbo vodila argumentiran in konstruktiven dialog.
Jaša Jenull iz Glasu ljudstva pa ni varčeval niti s kritikami na račun opozicije: »Opozicija, ki tako rada vlaga interpelacije zoper ministre in ki tako rada ovira delovanje trenutne vlade, ni vložila interpelacije zoper ministra Bešiča Loredana To pa zato, ker minister dejansko izvaja opozicijski program privatizacije zdravstva. Proti temu se bomo borili s peticijami, zakoni in tudi na ulicah, če bo treba. Naše sporočilo je jasno: Loredan mora stran.«
Na vse te obtožbe pa se je odzval tudi Bešič Loredan. Na kratko je rekel le, da delajo dobro in da ne namerava odstopiti.
