Spletni portal N1 je prejšnji teden razkril pričevanja o nasilju na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Informacije o dogajanju naj bi jim zaupali zaposleni, nekdanji zaposleni, pacienti in njihovi svojci. Povedali so jim, da so bili »žrtev nasilja ali priča nasilju«. Pričevanja se nanašajo zlasti na primere, ko naj bi bili do bolnikov nasilni zdravstveni tehniki, je poročal N1.
Generalni direktor klinike Bojan Zalar je navedbe o nasilju takoj zavrnil, saj zaupa v strokovne nadzore, ki jih na kliniki po njegovih zagotovilih redno sprožajo, po vsaki prijavi nasilja, in še vsakič do zdaj »nepravilnosti niso pokazali«, je dejal. Na današnji novinarski konferenci je povedal, da so se odločili za dodaten korak, in sicer so šestnajst uslužbencev povabili na razgovore, s katerimi so preverjali, »ali je kdo kaj slišal, ali videl kakršnekoli neprimerne dogodke«, je pojasnil in zagotovil tudi odgovor: »Nihče ni potrdil, da bi zaznal nasilje zaposlenih do pacientov.«
(Ne)prijave
Čudi ga, da tisti, ki so žrtve ali očividci agresije, če ta res obstaja, tega niso nemudoma prijavili policiji, saj da »če se je karkoli v tej smeri res zgodilo in prijave ni bilo, je to kaznivo dejanje«, je opozoril Zalar. Na konferenci je poudaril, da se, odkar klinika deluje, kar je že 130 let, tako hude obtožbe še niso pojavile, in »dvomim, da je ozadje obtožb resnicoljubno. Videti je, kot da vsi nadzori, ki jih ima psihiatrija največ v Sloveniji – ni druge institucije, ki bi jih imela toliko –, nič ne pomenijo.« Dejal je, da so »argumenti tistih, ki nas bremenijo očitkov, na trhlih tleh«.
Dušenje in zlom
Omenil je, da so preverjali sploh tiste štiri incidente, o katerih ta hip krožijo govorice v medijih. Med njimi je zlom roke pacientki, ker je bila vanjo uperjena fizična sila s strani nekoga od zaposlenih. Izkazalo se je, da te poškodbe v resnici ni bilo, kar po njegovih besedah dokazuje MR-slikanje njene roke, kar je trditve ovrglo.
Med štirimi očitki je tudi, da je zaposleni z vzglavnikom dušil pacienta. »Naš 650-članski tim zagotovo nima impulzov po zadovoljitvi neke lastne osebnostne motnje, ki bi se izkazali v obliki trpinčenja pacientov,« so še besede Bojana Zalarja, ki torej jamči za svoje zaposlene. Povedal je še, da bi kolektiv medicinsko osebje, ki bi utegnilo početi (ne)kaj spornega, »izločil sam. Res si težko predstavljam, da bi se v naši kliniki dogajalo sistematično nasilje.« Med konferenco je večkrat ponovil, da z nadzorom niso potrdili, da se je nasilje, kot jim ga očitajo, res dogajalo.
Statistika dogodkov
Strokovna direktorica klinike Blanka Kores Plesničar je poudarila, da redno beležijo incidente. »V preteklih štirih letih je bilo nasilnih dogodkov na naši kliniki 150. V teh primerih gre za fizično nasilje, usmerjeno proti osebju in pacientom, skupno,« je dejala. Povedala je še, da ves čas spremljajo odnose med zaposlenimi ter med zaposlenimi in pacienti. V primeru neprimernih ravnanj izrekajo opozorila in odpovedi delovnega razmerja.
Kaj pa pravi ministrstvo za zdravje?
Že pred dnevi je v zvezi z obtožbami zoper ljubljansko psihiatrično kliniko dejalo, da obsojajo vsakršno obliko nasilja, naj bo to v zdravstvenih ustanovah ali drugje. »Do nasilja imamo ničelno toleranco in vsako prijavo o domnevnem nasilju jemljemo skrajno resno ter jo skrbno preučimo,« so zagotovili. Na novinarski konferenci so povedali, da so se s prijavami nasilja ukvarjali več mesecev in izpeljali precej aktivnosti, da bi ugotovili, kaj se dogaja na kliniki. To je pomenilo več nadzorov, ki niso mogli ne ovreči ne potrditi pojava nasilja na psihiatrični kliniki. Ta hip je zadeva odstopljena zdravstveni inšpekciji, se pa z njo ukvarja tudi policija, ki primere domnevnega nasilja nad pacienti še preiskuje in zaključka še ni.
Minister Danijel Bešič Loredan je zagotovil, da bodo zadevi prišli do dna tako, »kot se je to zgodilo v primerih incidentov v celjski bolnišnici, ko je prišlo do zamenjave identitete pacienta, in dogodka v Velenju, ko je na poti v tamkajšnji zdravstveni dom, ko je čakal na rešilca, umrl moški«.
