V času inflacije tako tuji kot tudi slovenski proizvajalci vse pogosteje prikrito dvigujejo ceno izdelkom tako, da zmanjšajo njihovo količino, osvetljuje ZPS in pojasni, da pojav ni nov: »Proizvajalci so iz različnih razlogov tovrstne prikrite podražitve uporabljali tudi prej. Eden bolj znanih in odmevnih primerov, ki je leta 2016 razburil svetovno javnost, je bilo skrčenje čokolade Toblerone. Proizvajalec je takrat zmanjšal njeno maso tako, da je povečal razmik med čokoladnimi trikotniki.« Sicer spremembe količine potrošnik praviloma ne zazna, saj večina proizvajalcev ne spremeni bistveno velikosti embalaže niti njenega videza.
Po poročanju ZPS se skrčflacija zadnje čase najbolj opazi pri prehranskih izdelkih. »Na primer pri instant napitkih z vitamini, rezancih in margarinah. Krčenje so zasledili tudi pri kozmetiki in hrani za domače živali,« so zapisali na svoji spletni strani.
A pozor, zmanjšanje količine izdelka ni prepovedana praksa, saj ni v nasprotju z veljavno zakonodajo, še pojasnjuje zveza: »Proizvajalci imajo avtonomijo pri določanju cen za enoto, pri izbiri sestavin in tudi embalaže. Vendar o zmanjšanju količine izdelkov potrošnika ne obvestijo, ampak to pogosto poskušajo celo prikriti z nespremenjenim videzom embalaže. Večina potrošnikov se ob tem počuti opeharjene, zato lahko rečemo, da je skrčflacija do potrošnika neprijazna praksa,« so dejali in navedli nekaj konkretnih primerov.
Pečjakovi široki valjani rezanci so se prej prodajali v 500-gramskem pakiranju in so stali 2,35 evra, kar znaša 4,70 evra na kilogram. Po novem je v embalaži 250 gramov rezancev, torej pol manj, a cena je skoraj enaka – znaša 2,19 evra, kar je 8,76 evra na kilogram. Becelova polnomastna margarina je po podatkih ZPS tudi izvedla skrčflacijski manever, saj je prej 500-gramska polnomastna margarina stala 2,55 evra (5,10 evra na kilogram), zdaj pa je izdelka 100 gramov manj, pri čemer je njegova cena 2,94 evra (7,35 evra na kilogram).
ZPS svetuje
Da bi se izognili tem praksam, nam priporočajo, da spremljamo cene za enoto (ceno za kilogram oziroma liter izdelka), prek katere lahko hitreje zaznamo prikrite dvige cen.
ZPS omenja še en pojav, in sicer skimpflacijo, ki izhaja iz angleške besede »skimp« oziroma skoparjenje in pomeni spremembo sestave izdelkov. »Nekateri proizvajalci z namenom zniževanja proizvodnih stroškov uporabljajo tudi druge do potrošnika neprijazne prakse, kot je sprememba sestave izdelkov in s tem zmanjševanje njihove kakovosti. Ta pojav so v tujini poimenovali z izrazom skimpflacija, ki izhaja iz angleške besede 'skimp' oziroma skoparjenje,« so pojasnili in navedli primer bio napitka iz mandljev blagovne znamke DM. Njegove sestavine so bile prej: voda, sedem odstotkov mandljev in jedilna morska sol, cena izdelka je znašala 2,79 evra. Po novem so sestavine: voda, trije odstotki mandljeve paste, morska sol, cena ostaja enaka. »DM bio napitek iz mandljev, ki je prej vseboval sedem odstotkov mandljev, danes vsebuje tri odstotke mandljeve paste. O zmanjšanju vsebnosti mandljev priča tudi podatek o nižji energijski in hranilni vrednosti novega napitka,« potrošnike seznanja ZPS.
Tudi pri Sparovem pomfritu za pripravo v pečici je podobno. Prej so bile njegove sestavine: 96 odstotkov krompirja in sončnično olje, kar je stalo 1,49 evra. Zdaj so sestavine: 96 odstotkov krompirja in palmovo olje za enako ceno. »Proizvajalec je pri tem izdelku pred kratkim sončnično olje zamenjal z manj kakovostnim in netrajnostnim palmovim oljem,« so povedali na zvezi.
