Tudi v času samostojne Slovenije je bil dotok delavcev z Balkana tradicionalno močan. Razlogov za to je veliko, a sčasoma je tudi teh delavcev vse manj, določene gospodarske veje v Sloveniji pa kronično iščejo novo delovno silo. In zgledu Italije, kjer imajo na primer v hotelirstvu zelo veliko delavk iz Filipinov, bi rada sledila tudi Slovenija.
Premier Robert Golob je namreč kar nekajkrat že nakazal, da mora biti priliv tuje delovne sile organiziran in v soglasju z državami izvora. Tako je tudi napovedal odprtje konzularnega predstavništva na Filipinih, ki naj bi prispevalo k lažjemu prehajanju filipinskih delavcev v našo državo. Najbolj naj bi Filipince potrebovali za nego v domovih za ostarele.
Je pa odpiranje takega predstavništva dolgotrajen postopek. Od usposobljenih uradnikov za delo na predstavništvu do podpisovanja pogodb z državo gostiteljico. Za konzularno predstavništvo je Slovenija že zaprosila, a odgovora še ni dobila.
Azija zanima slovenske delodajalce
Naslednje poglavje je podpisovanje sporazumov o zaposlovanju. Vlada tega želi podpisati s Filipini, pa tudi z Moldavijo, Gruzijo, Ukrajino in Turčijo. Vendar sporazumov, po poročanju portala N1, zagotovo še ne bodo podpisali kmalu, saj se še niso začeli uradno pogovarjati z nobeno od držav. Delodajalske organizacije so začele že lani prepričevati vlado, naj olajša zaposlovanje delavcev iz Filipinov, Tajske, Nepala in Indonezije.
Miha Šepec iz Službe za zaposlovanje tujcev je povedal, da beležijo povečan pritisk za zaposlovanje tujcev iz bolj oddaljenih držav, kot so Indija, Bangladeš in Nepal. Urejanje postopkov za delavce iz Azije in ostalih bolj oddaljenih držav pa predstavlja večji izziv. V večini gre za delavce brez uradno priznane izobrazbe, preverjanje njihovih dokazil pa poteka prek diplomatskih predstavništev v tujini, kar pogosto zelo podaljša postopke.
Največ tujcev še vedno prihaja iz Bosne, nato iz Srbije in Kosova ter v manjšem delu iz Severne Makedonije in Črne gore, kar je razumljivo glede na številne povezave z ostalimi deli včasih enotne države, podobne sisteme izobraževanja, družinske povezave, geografsko bližino.
Trikrat več dovoljenj za delo
Delavcev iz Azije je pri nas še sorazmerno malo, manj kot 300, a se njihova številka povečuje. Delavcev iz BiH in Srbije pa je pri nas več deset tisoč. Od leta 2015 do leta 2022 se je v Sloveniji za več kot trikrat povečalo število izdanih dovoljenj za delo.
V Sloveniji največ tujih delavcev delo dobi v gradbeništvu, na primer zidarji, tesarji, gradbeni delavci, sledijo delavci v predelovalni dejavnosti in varilci, električarji, monterji, delavci v transportu, vozniki tovornjakov. Veliko povpraševanje je tudi v gostinstvu, kjer so najbolj zaželeni kuharji, ali kmetijstvu in gozdarstvu. Šepec je dodal, da si tudi Slovenija želi, da bi bil večji delež visoko kvalificiranih delavcev.
