Maja se že tradicionalno v ospredje postavijo teme, povezane z delom in delavci. V Sloveniji običajno govorimo o pravicah, ki jih imajo delavci, in plačah, ki niso nikoli dovolj visoke. Tudi letos so ob kresovanju glavni sindikalni govorniki izpostavljali višino minimalne plače in nujnost izenačitve najnižjih osnovnih plač z minimalno plačo.
Najbolj delavni Francozi
Pri Eurostatu, ki je zadolžen za statistiko na ravni EU, pa so se poglobili v količino opravljenega dela, ki ga delavci opravijo poleg zakonsko določenih obveznosti. Pregledali so, kakšen odstotek zaposlenih v tednu opravi 49 ur dela ali več. Podatki so pokazali, da morajo tudi po koncu delovnega urnika najpogosteje na delovnem mestu ostati Grki. Glede na opravljeno raziskavo jih kar 12,6 odstotka delavcev na teden dela več kot 49 ur. Med najbolj delavnimi so še Francozi, Italijani, Portugalci, Belgijci in Irci. Povprečje držav EU kaže na to, da redno prek predpisanih obremenitev dela sedem odstotkov zaposlenih. Najbolje se godi zaposlenim v baltskih državah Estoniji, Latviji in Litvi ter na Madžarskem, v Bolgariji in Romuniji, kjer, kot kažejo zbrani podatki, nadur sploh ne poznajo. V Bolgariji se tako s prekomerno obremenitvijo srečuje le 0,7 odstotka zaposlenih.
V Sloveniji pod povprečjem
V Sloveniji imamo predpisan 40-urni delovnik, zato podatki morda niso zajeli vseh, ki delodajalcem redno namenjajo tudi čas, v katerem bi morali biti prosti. Nadure naj bi glede na podatke, pri katerih ni upoštevan čas za prihod in odhod z dela ter čas, namenjen malici, opravljalo 5,7 odstotka Slovencev in Slovenk, kar je manj od povprečja EU. Eurostat ob zbranih podatkih opozarja še, da velik delež tistih, ki pretežen del dneva posvečajo delu za denar, prihaja iz vrst samozaposlenih. Kar 30 odstotkov samozaposlenih presega delovne normative, medtem ko je med zaposlenimi glede na povprečje EU takih le štiri odstotke. Pri Eurostatu so zapisali še, da so dolgi delovniki najpogostejši pri zaposlenih v kmetijstvu, gozdarstvu, pri ribičih in menedžerjih.
Prepovedane nadure
Da uradni podatki kažejo na to, da redno zaposleni le redko opravljajo nadure, lahko pripišemo več razlogom. V nekaterih državah, kot je na primer Estonija, so nadure celo prepovedane, drugod praviloma omejene. Tudi v Sloveniji lahko delodajalec zaposlenemu odredi le 20 nadur na mesec. Zaradi omejitev niso redki delodajalci, ki nadur niti ne beležijo, poseben segment pa so tudi agencijski in prekarni delavci, katerih število po celotni EU narašča, njihove pravice pa pogosto niso spoštovane.
Nadure le izjemoma
Kot določa naš Zakon o delovnih razmerjih, je delavec dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo prek polnega delovnega časa – nadurno delo – v primerih izjemoma povečanega obsega dela, če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi, če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela, če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa, in v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
Nikoli brez soglasja
Ob tem zakon določa, da mora delodajalec delavcu nadurno delo odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Če to ni mogoče, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno, a se v tem primeru pisna odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najpozneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu. Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Ob posebnem pisnem soglasju zaposlenega lahko ta opravi največ 230 nadur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur. Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenem z zakonom ali kolektivno pogodbo, in ne sme biti daljše od šestih mesecev.
Delodajalci plačajo več, kot dobijo
Medtem ko Eurostat izpostavlja nadure, pa slovenski delodajalci pogosto omenjajo, da plačujejo zaposlene tudi za čas, ko ne delajo, in si na tem področju želijo sprememb. Naš statistični urad tako vodi tudi podatke o tem, koliko delovnih ur je bilo dejansko opravljenih in koliko so jih delodajalci plačali. Tako so delavci v Sloveniji v zadnjem četrtletju leta 2022 skupaj opravili 316,4 milijona delovnih ur, delodajalci pa so plačali 401,1 milijona delovnih ur. Pri tem opravljene delovne ure zajemajo ure, ki so bile dejansko opravljene med normalnim delovnim časom, in ne zajemajo plačanih ur, ki dejansko niso bile opravljene, kot so ure letnega dopusta, ure praznikov in ure bolniške odsotnosti, ure odmora za prehrano ter časa za prevoz med domom in delovnim mestom. Podatki tako kažejo, da so v zadnjem četrtletju slovenski delavci dejansko opravili »le« 78,9 odstotka vseh ur, za katere so bili plačani. Zaposlena oseba je mesečno opravila v povprečju 130 delovnih ur, razlika med plačanimi in opravljenimi urami pa največkrat nastaja zaradi bolniških odsotnosti in koriščenja letnega dopusta. Največ delovnih ur so leta 2022 opravili v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, skupaj pa je bilo opravljenih kar 1258 milijonov delovnih ur.
