Spomnimo, pobudo za oceno ustavnosti zakonske novele je vložilo več vodilnih na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta zavoda Petrom Gregorčičem. Ustavno sodišče je nato 16. februarja z minimalno večino petih proti štirim sodnikom odločilo, da se izvajanje dela novele zakona zadrži. Nato so sledile pobude za izločitev posameznih sodnikov, pri čemer je ustavno sodišče 13. aprila iz odločanja v zadevi izločilo ustavno sodnico Nežo Kogovšek Šalamon, medtem ko je pobudi za izločitev Klemna Jakliča in predsednika ustavnega sodišča Mateja Accetta zavrglo kot prepozni. Ustavno sodišče je zdaj v zagati, saj je za končno odločitev v glavni stvari potrebnih pet glasov devetčlanskega sodišča, medtem ko je za posamezne sklepe dovolj navadna večina glasov, kar nam je takrat potrdil tudi ustavni pravnik Ciril Ribičič. O zadevi namreč zdaj odloča le sedem sodnikov, saj se je iz odločanja že na začetku leta sam izločil sodnik Rok Čeferin.
Sredi aprila je na položaju sodnega poročevalca v tej zadevi Roka Svetliča, ki je takrat po navedbah Ribičiča najverjetneje pripravil predlog odločitve, za katerega ni prejel potrebnih pet glasov kolegov, nadomestil Matej Accetto. Slednji naj bi po poročanju Radia Slovenija danes podal predlog sklepa, s katerim bi odpravili začasno zadržanje dela novele zakona. Za predlog naj bi bila že oblikovana tudi zahtevana navadna večina glasov, torej štiri proti tri, a naj odločitev danes še ne bi bila sprejeta.
Poleg Svetliča naj bi pri stališču, da je novela zakona protiustavna, vztrajala še sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli, medtem ko naj bi se preostali štirje sodniki, torej Accetto, Rajko Knez, Katja Šugman Stubbs in Špelca Mežnar nagibali v drugo smer, a skupaj premorejo le štiri glasove. Accetto in Knez sta sicer februarja podprla začasno zadržanje izvajanja dela novele zakona. Če sta zdaj prestopila na nasprotni breg, bi lahko ustavno sodišče, kot rečeno, začasno zadržanje izvajanja dela zakona odpravilo, s čimer bi po poročanju časnika Večer še pred odločanjem v glavni zadevi članom programskega in nadzornega sveta RTVS prenehale funkcije, z delom pa bi lahko začel nov svet RTVS, ki bi sprožil postopke za imenovanje novega vodstva javnega zavoda.