Danes je v Ljubljani potekal že četrti shod upokojencev, ki sta ga organizirali ljudska iniciativa Glas upokojencev in Inštitut 1. oktober, na katerem so zahtevali višje pokojnine, hkrati pa nasprotujejo tudi predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Predsednik Inštituta 1. oktober Pavel Rupar, nekdanji poslanec SDS, je zahteval odstop predsedničine svetovalke Biserke Marolt Meden, ki sodeluje pri pripravi zakona, evtanazijo oziroma pomoč pri prostovoljnem končanju življenja pa primerjal s Hitlerjevimi metodami. Napovedal je tudi referendum, če bo zakon sprejet.
Na njegov oster napad na bivšo predsednico društva Srebrna nit je takoj burno reagirala predsednica države Nataša Pirc Musar in jasno povedala, da Biserka ostaja. »Biserka je borka in vem, da ji današnje dogajanje ne pride preveč do živega. Toda takšnega obračunavanja z nekom, ki ga izjemno cenim in spoštujem, ki na področju boja za človeka pravice premika gore, ne morem dopustiti. Zato odločno obsojam pozive k njeni »odstranitvi« in celo primerjanje z nacističnimi metodami, kar je skregano z vsako logiko ter popolnoma neprimerno in do konca zavržno. Gre za brutalno sovražne besede v režiji nekoga, ki ima s tovrstnim početjem sicer že dolgo zgodovino. Tudi pravnomočno dokazano. In gre tudi za vsebinsko zavajanje in laži. Takšnih napadov na svoje sodelavce in tudi na institut predsednika republike ne bom dovolila. Poziv k »odstranitvi« ima namreč bistveno širšo in nevarno sliko. Gre za ustrahovalno sporočilo vsem v Sloveniji, da naj pazijo, kaj govorijo in kakšna stališča zastopajo, saj se bo z njimi v nasprotnem primeru - in ob določenem volilnem razpletu - obračunalo. In to je tisto, kar nas mora ob današnjem dogajanju najbolj skrbeti. Pričakovala bi, da bi se ob današnjem grobem napadu oglasile tudi nekatere druge državne institucije in posamezniki.«
Dodala je še, da podpira predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ). »Pravica do končanja lastnega življenja je v tej luči integralen del pravice vsake osebe, da avtonomno vodi svoje življenje v skladu s svojimi ideali in prepričanji, del katerih je tudi ocena o lastnem zdravju in stopnji dostojanstva, ki mu jo zdravje, ko to začenja pešati, še pušča.«
