Severni del ljubljanskega obroča je že nekaj mesecev gradbišče in prenovi dela v višini BTC se je zdaj pridružila še obnova nadvoza Dunajske ceste nad obročem. »Rok za izvedbo gradbenih del na priključku Leskoškova je v začetku junija. Takrat bodo končana dela na priključku Leskoškove ceste, ostala dela v okviru rekonstrukcije odseka hitre ceste od rondoja Tomačevo do razcepa Zadobrova pa bodo končana predvidoma do konca avgusta 2023. Obnova nadvoza Dunajske ceste nad hitro cesto je predvidena do konca novembra 2023,« so povedali na Mestni občini Ljubljana (MOL).
Vsi se zavedajo prometne problematike in zastojev, a včasih ne gre drugače. Na Darsu pojasnjujejo, da se v poletnih mesecih, še zlasti od konca junija do konca avgusta, na ljubljanskem obroču zmanjša število vozil v jutranji in popoldanski konici: »Zato si prizadevamo, da vsa večja obnovitvena dela čim manj vplivajo na promet, vsak termin obnove je skrbno načrtovan in izveden v času najugodnejših prometnih obremenitev ter izbran ustrezen tip zapore. V povprečju večino obnov opravimo jeseni.« Avtoceste in hitre ceste se sicer obnavljajo vse leto, ko so za to izpolnjeni vremenski pogoji, povečini nekje med marcem in novembrom, ko nastopi čas zimske službe.
Poleti drugačni prometni tokovi
Na drugih cestah je ravno poleti prometa največ, saj je Slovenija zelo tranzitna država, še posebej med poletno turistično sezono. Je pa tudi res, da se takrat promet drugače prerazporedi. To pomeni nekaj manj vozil v jutranji in popoldanski konici okoli večjih mest, zato je tam bolj primerno delati poleti. »Na nekaterih izrazito turističnih avtocestnih odsekih je poleti tako veliko prometa, da se izogibamo delom, če le gre. Najbolj tipičen primer je avtocestna povezava Karavanke–Ljubljana (zahodna obvoznica)–Koper. Običajno se takrat na teh odsekih opravljajo le nujna oziroma interventna dela, ki pa so kratkotrajna,« pravijo na Darsu.
A kaj narediti, da bi bilo zastojev vseeno manj ali da ne bi bili tako kritični? Mogoče v prvi vrsti z bolj iznajdljivim načrtovanjem urnika del. Na MOL pojasnjujejo, da pri večjih projektih velja, da se zapore sproti prilagaja dinamiki del in se jih spreminja glede na stanje na terenu. »Za projekte, ki jih izvaja MOL, lahko trdimo, da bo po teh posegih infrastruktura, tudi podzemna, bolje urejena, površina pa še varnejša in lepša, zato si želimo, da bi imeli ljudje, z mislijo na to, vendarle več razumevanja za tovrstna dela in neizogibne zapore, saj je obnova v širšem javnem interesu.«
Vozniki naj bi bili tudi sami krivi
Na MOL namreč menijo, da gnečo z vozili povzročajo njihovi uporabniki sami, ki se niso odločili za drugačen način potovanja, če imajo to možnost, na primer z javnim prevozom, kolesom ali katerim drugim trajnostno naravnanim načinom mobilnosti. »Zavedamo se, da je to odvisno od razdalje, ki jo morajo prepotovati, fizične pripravljenosti, zdravja, količine opravil, tovora, a je vsak posameznik sam odgovoren za odločitev, kako bo potoval,« pravijo.
Od leta 2007 je MOL izvedla več kot 2400 projektov. Strinjajo se, da je bolj učinkovito izvajati po več projektov in ukrepov sočasno v eni gradbeni sezoni, zato se, po njihovem mnenju, zaradi številnih zapor in gradbišč ustvarja občutek, da »je vse razrito in ves promet stoji«. A vsi udeleženci v prometu morajo upoštevati, da je za posege potreben določen čas. »Cest ne moremo prenoviti, če jih ne zapremo, zato je dostopnost v okolici gradbišč v času del nekoliko ovirana,« dodajajo na MOL.
Na Darsu pravijo, da pogosto slišijo tudi očitke, da v določenem delu leta ne delajo nič, v drugem pa spet preveč in da se dela že skoraj po pravilu zavlečejo precej čez prej sporočene roke. »Dolžina del je odvisna od obsega, ki ga je treba opraviti, tehnoloških postopkov in posledično omejitev za izvedbo del. Določena dela je na primer mogoče opravljati le pri temperaturah nad 10 stopinjami, slabo vreme in vlaga onemogočata večino sanacijskih del, kjer se uporabljajo specialni materiali, in podobno. Ko pride do podaljšanja roka, je vzrok slabo vreme. V preteklem obdobju so se izvajalci med drugim srečevali tudi z motenimi dobavami materialov, dobavni roki za specialno opremo so se podaljšali,« pojasnjujejo.
Kaj čaka voznike v Ljubljani
Na MOL pravijo, da bodo v prihodnje v sklopu prenove osrednje ljubljanske železniške postaje, gradnje nove avtobusne postaje in drugih projektov določili novo prometno ureditev v okolici načrtovanega novega potniškega centra. Na Vilharjevi cesti bodo prestavili kanalizacijski zbiralnik (do poletja), julija pa bodo začeli obnavljati Linhartovo cesto od križišča z Dunajsko do krožišča pri Žalah. »Linhartova cesta bo postala nova avenija kot štiripasovna cesta s kolesarskimi površinami, pločnikom in drevoredom. Krožišče pri Žalah bo v nadaljevanju prenovljeno v turbo krožišče in ga bomo prenavljali skupaj s Šmartinsko cesto,« pravijo. Sledila bo prenova začetnega dela Šmartinske ceste do podvoza pri Orto baru (začetek gradnje je odvisen od izvedbe sanacije podvoza, ki ga bo izvedla država); podvoz pa bo razširjen za dobrih 30 metrov. Trg OF in Masarykova cesta bosta urejena kot štiripasovna cesta.
Na jugu mesta bo v tem letu fazno potekala obnova Ižanske ceste do križišča s Črnovaško cesto, katere temeljita prenova se dokončuje. Po zaključku teh dveh projektov bo potekala preureditev Jurčkove ceste; načrtovano je zasutje kanala ob cesti za ureditev pločnika in kolesarske poti. Predvidena je tudi celovita obnova Dolenjske ceste med Rakovnikom in Rudnikom z ureditvijo kolesarskih površin, verjetno z začetkom izvedbe del leta 2024.
Gradilo se bo tudi na Viču, kjer bo Dars preurejal tudi priključek Ljubljana zahod (Vič) z ureditvijo priključevanja na Tržaško cesto v Ljubljani. Pogodba je v podpisovanju. Načrtovano je, da se bodo dela izvedla v poletnih mesecih.
