Na omrežju komunalnega podjetja Ptuj se je lani izgubilo 23,5 odstotka načrpane vode, kar je 0,5 odstotka več kot leto prej, na Bistriškem so izgube malenkost manjše, še vedno pa se po ceveh izgubi petina vode.
Ptujsko komunalno podjetje je lani načrpalo 4,9 milijona kubičnih metrov (m3) vode, prodali pa so 3,7 milijona m3, kar pomeni, da je izguba znašala okrog 1,2 milijona m3 oziroma se je izgubilo za 480 olimpijskih bazenov vode. Direktor komunale Janko Širec pojasnjuje, da so vodne izgube predvsem posledica dotrajanosti vodovodnega cevovoda. »Težave se pojavljajo na cevovodu iz PVC-materiala, ki ni primeren za vodovodni sistem, ker je krhek, zato na teh odsekih prihaja do lomov. Ti cevovodi so večjih premerov, transportni in primarni vodi, prek katerih distribuiramo velike količine vode, zato so v primeru okvare tudi vodne izgube velike.«
Težave so tudi na vodovodnih priključkih iz pocinkanih cevi, ki so zaradi korozije prepereli. Vzrok vodnim izgubam naj bi bilo tudi izpiranje vodovoda, ki ga morajo izvajati ob morebitnem dvigu usedlin v sistemu. »Vodni kamen, peščeni delci manjših granulacij, usedline mangana, železa ... so posledica velikih sprememb pretokov v cevovodu, ki nastanejo zaradi nenadzorovanih odvzemov vode na hidrantih ali lomov cevovodov. Med vodne izgube se prišteva tudi voda, ki se uporablja za namen gašenja in morebitnih gasilskih vaj, kjer se odvzema voda prek javnega hidrantnega omrežja,« pojasnjuje Širec.
Direktor zagotavlja, da se podjetje trudi za zmanjšanje obsega vodnih izgub in da je to ena izmed temeljnih nalog podjetja, a v primerjavi z letom prej so se lani vodne izgube še povečale. »V podjetju smo pred časom tudi ustanovili ekipo, ki je specializirana za odkrivanje skritih napak na vodovodnem sistemu in posledično zmanjševanje vodnih izgub. Za uspešno izvajanje tega dela je potrebna stalna modernizacija opreme, avtomatizacija vodovodnega sistema, zamenjave kritičnih odsekov vodovodnih cevovodov …, za kar so potrebna določena finančna sredstva, ki pa so omejena.«
Kraja vode iz hidrantov in slepi priklopi
Tudi na Bistriškem vodne izgube niso zanemarljive, saj se pri prenosu izgubi kar petina načrpane vode. »Vodne izgube nastajajo pri poškodbah cevi, predvsem zaradi dotrajanosti, nedovoljenih odvzemov iz omrežja in izvedbe 'slepih priklopov',« pravi direktor Komunale Slovenska Bistrica Maksimilijan Tramšek.
STANJE SE IZBOLJŠUJE
Med evropskimi državami se Slovenija uvršča v skupino držav z večjimi vodnimi izgubami, vendar se stanje izboljšuje.
V boj proti izgubam so se podali z dodatnim nadzorom. »Dogajanju na sistemih in spremljanju neobičajno povečane porabe poleg pregledov na terenu sledimo s telemetrijo. Lani pa smo začeli deliti cevovode na DMA-cone z vgradnjo dodatnih merilnikov pretoka. To dejavnost bomo nadaljevali, saj se je izkazala za zelo učinkovito pri zmanjševanju izgub.« Pri nedovoljenih odvzemih pa je največji izziv najti povzročitelja, pravi Tramšek. Nedovoljeni odvzemi so najpogosteje na hidrantih, beležijo pa tudi nedovoljene priklope na javno omrežje.
Med evropskimi državami se Slovenija uvršča v skupino držav z večjimi vodnimi izgubami, vendar se stanje izboljšuje. Leta 1999 so znašale celotne vodne izgube okoli 40 odstotkov, v 20 letih je komunalnim podjetjem uspelo izgube znižati za 13 odstotkov. Po podatkih statističnega urada je leta 2021 na omrežju javnih vodovodov v Sloveniji poniknilo 27 odstotkov načrpane vode.
Nižji stroški že junija?
Na aprilski seji je podlehniški župan Sebastian Toplak povedal, da Komunalno podjetje Ptuj že pripravlja nov izračun cen za oskrbo s pitno vodo. »Že maja pričakujemo nov predlog cen vode, saj je vlada podaljšala kapico za električno energijo, tako da bi bile že junija cene vode nižje.«
