Kot je uvodoma spomnil minister, je bila na današnji dan pred 75. leti ustanovljena Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Države so tej organizaciji zaupale spremljanje stanja in pripravo strokovnih priporočili ter predlogov ukrepov. Odzivanje na izbruhe in epidemije nalezljivih bolezni je ostala pristojnost vsake posamezne države, mednarodni zdravstveni pravilnik iz leta 1969 pa je države najprej zavezal k poročanju o pojavu nekaterih nalezljivih bolezni. Hkrati je pravilnik državam članicam nalagal vzpostavitev sistema pripravljenosti.
Pandemija covida-19 je ministrovih besedah razkrila številne nedoslednosti v odzivanju mednarodne skupnosti na pojav te nove bolezni, ki ni ogrozila samo zdravja ljudi, ampak tudi delovanje zdravstvenih sistemov. Ob podpori držav članic sta se v okviru WHO začela dva procesa, ki naj bi na transparenten način zagotovila boljšo mednarodno ureditev na področju obvladovanja nalezljivih bolezni.
Nova ureditev naj bi omogočala hitrejši in bolj učinkovit odziv mednarodne skupnosti ob upoštevanju suverenosti držav in spoštovanju človekovih pravic. Na podlagi izkušenj s pandemijo naj bi pripravili predlog posodobitve mednarodnega zdravstvenega pravilnika. Do konca leta 2024 pa naj bi bil sprejet tudi nov mednarodni dogovor, s katerim bi predvsem zagotovili več mednarodne solidarnosti in enakosti na globalni ravni pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe, laboratorijskih kapacitet ter dostopnosti do zdravil v času pandemije ali druge zdravstvene krize.
"V Sloveniji bomo podprli ta prizadevanja mednarodne skupnosti in hkrati zagotovili pogoje za hiter odziv zdravstva na nepredvidene dogodke, ki bi lahko ogrozili zdravje naših ljudi," je napovedal Bešič Loredan. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje tako na primer vzpostavljajo operativni center za krizno upravljanje javnozdravstvenih tveganj, ki bo predstavljal osrednjo koordinacijsko točko za stalno spremljanje in odzivanje na zdravstvena tveganja večjih razsežnosti.
Domala vse države se ne glede na razlike v organiziranosti zdravstvenih sistemov soočajo s številnimi izzivi v zagotavljanju zdravstvenega varstva svojim prebivalcem. Pomanjkanje zdravstvenih delavcev trenutno predstavlja enega največjih izzivov. Do leta 2030 naj bi po projekcijah WHO manjkalo globalno že vsaj 10 milijonov zdravstvenih delavcev, je izpostavil. "Ne poznamo enostavnih rešitev. Ob zagotavljanju dodatnih zdravstvenih delavcev predvsem z vlaganji v izobraževanje bo nujen predvsem razmislek o drugačnih načinih dela, novih zdravstvenih profilih in večji vključenosti uporabnikov zdravstvenega sistema in civilne družbe," je prepričan. Ob tem je dodal, da Slovenija že vrsto let vlaga v preventivne programe in programe zgodnjega odkrivanja raka ter beleži uspehe, ki jih je prepoznala tudi WHO.
Med izzivi za celotno družbo je Bešič Loredan izpostavil tudi duševne stiske in bolezni. Duševnemu zdravju v času po covidu-19 večina držav namenja bistveno več pozornosti, tudi Slovenija. Na ministrstvu so vzpostavili nov sektor za duševno zdravje in demenco ter takoj pristopili k predlogom zakonodajnih sprememb. "Naj bo današnji dan spodbuda za tvorno vključevanje v razpravo o prihodnosti našega zdravstvenega sistema. Samo skupaj namreč lahko najdemo rešitve, ki bodo zagotavljale njegovo zdržnost in omogočale razvoj, a bodo hkrati in predvsem dobre za ljudi," je še pozval minister.
