Najpogosteje klopa dobimo med sprehodom po gozdu ali travniku, saj so predvsem v gozdni podrasti, grmovju in v travi, nič presenetljivega pa ni, če ga dobimo kar na domačem vrtu in zelenih površinah.
Mile zime, kakršna je bila letos, pospešijo dejavnost klopov. Nevarnost okužbe tako včasih traja že od februarja pa vse do novembra, odvisno predvsem od vremenske situacije. Najugodnejše vreme za klope je toplo in vlažno, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Obolevnost je sicer najvišja v poletnih mesecih, ko so klopi tudi najbolj aktivni in smo ljudje zaradi različnih dejavnosti tudi v večji meri izpostavljeni.
Z boreliozo okuženih največ klopov
Daleč najpogostejša bolezen pri nas, ki jo prenašajo klopi, je Lymska borelioza. Razširjena je po vsej Sloveniji. Povzročajo jo bakterije, ki se imenujejo borelije. »Letno pri nas zabeležimo več kot 6.000 novih primerov bolezni in smo glede na incidenco, ki v nekaterih letih preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, najbolj ogrožena populacija v svetu,« opozarjajo na NIJZ, kjer dodajo, da cepiva pri ljudeh sicer ni, a da lahko s primerno zaščito z oblačili in repelenti ter s čimprejšnjo odstranitvijo prisesanih klopov možnost okužbe pomembno zmanjšamo: »Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do enega meseca po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe običajno izginejo po nekaj tednih, včasih pa lahko vztrajajo tudi več mesecev. Nekaj tednov do mesecev, lahko pa celo več let po okužbi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca.« Boreliozo zdravimo z antibiotiki. Zdravljenje je zelo uspešno in enostavno zgodaj v poteku bolezni, bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni, ki pa so na srečo redke.
Resno virusno vnetje osrednjega živčevja
Učinkovita zaščita pred klopi je cepljenje
Za osnovno cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva. Drugi odmerek sledi po enem do treh mesecev po prvem, tretji pa po petih do 12 mesecih po drugem odmerku. Za vzdrževanje zaščite so nato potrebni še poživitveni odmerki, prvi po treh letih, naslednji pa na pet let.
Druga najpogostejša bolezen je klopni meningoencefalitis (KME). Gre za resno virusno vnetje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa, lahko pa se prenese tudi z uživanjem nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov iz mleka kužne živine. Štirinajst dni po vbodu se pojavijo slabo počutje, vročina, glavobol in utrujenost, ki trajajo nekaj dni. Simptomi se nato običajno izboljšajo, potem pa izbruhnejo v hujši obliki. Okužene osebe pogosto bruhajo, imajo visoko telesno temperaturo, močan glavobol, slabost, lahko se pojavi celo nezavest in smrt. »Pri 5 do 10 % bolnikov se pojavijo ohromitve, približno 1 % obolelih umre. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Slovenija sodi med endemska področja in se glede na pogostost klopnega meningoencefalitisa uvršča v sam vrh evropskih držav. Klopi, okuženi s tem virusom, so razširjeni skoraj po vsej Sloveniji.«
Učinkovita zaščita je cepljenje. Za osnovno cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva. Drugi odmerek sledi po enem do treh mesecev po prvem, tretji pa po petih do 12 mesecih po drugem odmerku. Za vzdrževanje zaščite so nato potrebni še poživitveni odmerki, prvi po treh letih, naslednji pa na pet let.
Letos že prve okužbe
Letos so na NIJZ že prejeli eno prijavo okužbe s KME in 128 primerov borelioze. Lani so glede na preliminarne podatke zabeležili kar 126 primerov meningoencefalitisa, najvišja stopnja obolevnosti je bila v primorsko-notranjski statistični regiji. Prav tako so prejeli še 4.007 prijav obolenja z boreliozo, največ obolelih je bilo iz goriške statistične regije. Leta 2020 je namreč za boreliozo zbolelo okoli 7.500 Slovencev, za KME pa približno 190, podobno tudi leta 2018.
