Elektrika, sintetična goriva ali vodik. To so tri oblike pogonskih sredstev prihodnosti, ki naj bi omogočale zadovoljivo mobilnost, a naj bi hkrati poskrbele za čistejše okolje. Načrti so seveda eno, papir po navadi prenese vse, drugo pa potem pove realno življenje.
Sicer v Sloveniji, po besedah poznavalcev, v primerjavi z Evropo število e-polnilnic močno presega potrebo po polnjenju na javni infrastrukturi. Po podatkih ChargeUp Europe smo po številu javnih polnilnic na 100.000 prebivalcev na devetem mestu v EU, takoj za Nemčijo. Po instalirani moči polnilnic na eno električno vozilo pa celo na osmem mestu. »Seveda bo treba za polni prehod na e-mobilnost zagotoviti povsem druge številke in priključek vsaj majhne moči na velikem deležu parkirnih mest v državi,« so dodali pri Elektru Ljubljana.
Pri Petrolu so še povedali, da so na nekaterih lokacijah že ob postavljanju e-polnilnic ugotovili, da priključne moči za nadaljnje umestitve e-polnilnic ni dovolj, medtem ko določene lokacije glede na količino moči to še dopuščajo. »Postavitev dveh polnilnih mest z močjo 350 kilovatov, s predpripravo za razširitev polnilnih mest, z novo transformatorsko postajo vsaj 1000 kilovatov, bi stala okoli pol milijona evrov,« pravijo.
Polnilnice morajo biti pametne
Slovensko električno omrežje lahko brez večjih težav zagotovi polnjenje od 200 tisoč do 300 tisoč električnih vozil, a ob pogoju, da k polnjenju in infrastrukturi pristopimo razmeram ustrezno. »Če bi avtomobile želeli hitro polniti, govorimo o res velikih močeh. Brez ekstremnih investicij bi prvi izziv množičnosti električnih vozil rešili z velikim številom polnilnic, ki bi omogočale polnjenje z majhnimi močmi doma, tudi tistim, ki živijo v blokih. Enako velja, ko govorimo o polnjenju vozil v službi. Če je avto dovolj časa priključen na napajanje, lahko polnimo tudi z manjšimi močmi, na primer tremi kilovati. Tako lahko prilagajamo polnjenje glede na razmere na omrežju,« pojasnjujejo pri Elektru Ljubljana. S tem ne bi bilo ekstremnih obremenitev na določeni lokaciji in ob določenem času, ampak se polnjenje porazdeli tako prostorsko kot časovno.
Zato morajo imeti parkirišča z več kot sto parkirnimi mesti po odloku o občinskem prostorskem načrtu v Ljubljani vsaj eno mesto z napravo za napajanje električnih avtomobilov. Ali bo sto na ena v prihodnje že vzdržno, pa bo kmalu pokazal čas. Sicer tudi na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da je izvedljiva projekcija EU, da bi imeli na vsakih 60 kilometrov polnilni park izhodne moči do 300 kilovatov do leta 2025, saj so se zainteresirani investitorji v električno polnilno infrastrukturo že prijavili in dobili sredstva programa IPE (Instrument za povezovanje Evrope), ponekod pa takšni polnilni parki že obstajajo (Ionity).
Kaj pa sintetična goriva?
Znano je, da so procesi izdelave sintetičnega goriva energetsko zelo potratni in dragi, zato je tudi proizvodna cena daleč nad ceno poznanih goriv na trgu. »Kakšna bi bila cena v prihodnje, pa je v tem trenutku lahko le plod ugibanj in špekulacij. Enaka negotovost, kot velja za ceno, velja tudi za količine na trgu,« pravijo pri Petrolu, iz česar lahko sklepamo, da o sintetičnih gorivih pri njih trenutno še niti ne razmišljajo.
