"V Slovenskem zavarovalnem združenju se zavedamo, da gre za dvig, ki lahko pomembno vpliva na stroške gospodinjstva, a v primeru, če posameznik tovrstnega zavarovanja nima, so lahko njegovi stroški za neposredno doplačilo za izvedeno zdravstveno storitev neprimerno višji," so zapisali v sporočilu za javnost. Hkrati je po njihovem mnenju pomembno zavedanje, da je dvig premij izrazito nepriljubljen ukrep tudi na strani zavarovalnic, pa čeprav je posledica večje porabe v javnem zdravstvu, na kar zavarovalnice nimajo vpliva.
Na dvig premije v največji meri vplivajo starajoča se družba, ki ima vedno več potreb po zdravstvenih storitvah, medicinska inflacija (napredek pri zdravljenju, zdravilih in pripomočkih), splošen dvig cen storitev, višji osebni dohodki v zdravstvu, povečan obseg dela v zdravstvu (neomejeno izvajanje storitev zaradi skrajševanja čakalnih dob) ter skrite rezerve v zdravstvu (organizacije, nabave in podobno), so navedli v zavarovalniškem združenju.
Dodali so, da podražitve niso neutemljene, saj so zavarovalnice premijo nazadnje dvignile leta 2019, odhodki storitev, ki imajo doplačila, pa so se povečale za 31 odstotkov, odhodki za zdravila pa za 36 odstotkov. Trend rasti se nadaljuje tudi letos, to izhaja tudi iz finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, so zapisali.
Za prevetritev zdravstvenega sistema
V združenju se zaradi vsega naštetega zavzemajo in podpirajo prizadevanja glede zdravstvene reforme. "Strinjamo se, da je prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje potrebno celovite prenove, zato smo tudi javno podprli prizadevanja aktualne vlade, da prevetri celoten zdravstveni sistem," so zapisali.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je po navedbah združenja rezultat družbenega dogovora, da se za financiranje dela storitev, ki jih v celoti ne pokrivajo javni viri, zbrani preko zdravstvene blagajne, uvede solidarnost med bolnimi in zdravimi. "Takšna solidarnost nikakor ni nepravična," so zapisali. Ukinitev dopolnilnega zavarovanja po njihovem mnenju pomeni, da se stroške za doplačila, ki segajo od 10 do celo 90 odstotkov, prevali na pleča posameznikov, ki te storitve koristijo, torej neposredno na bolne. Zavarovalnice delujejo kot gospodarske družbe, njihovo vodilo je gospodarno poslovanje, so zapisali.
