Agresivna politika v EU očitno nima meja. Tako nekako bi lahko opisali odločitev Evropskega parlamenta, da bo od leta 2035 prepovedana prodaja cenovno veliko bolj ugodnih avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem. Nekaj časa so bili pri okoljskih aktivistih zelo glasni glede dizelskih motorjev, ki so jih vedno znova označevali za največje »umazance«, a so pri tem pozabili, da porabijo najmanj goriva. Na drugi strani se je zaradi večje prodaje bencinskih motorjev izpust ogljikovega dioksida celo še povečal, ne zmanjšal. Zato želijo zdaj narediti okolje čistejše le z uporabo elektrike. Pa je to smiselno?
Elektrifikacija za vsako ceno in na račun nižjega sloja
Električni avtomobili so namreč pregrešno dragi, številke se zlahka vrtijo od 40.000 evrov navzgor, primerljiv bencinski avtomobil pa je lahko tudi do polovice cenejši. Baterije in surovine za njeno izdelavo so vse prej kot poceni, zapovedan preklop na baterijo pa lahko prinese veliko več težav, kot jih vidijo evropski odločevalci.
Evropski komisar za notranje trge Thierry Breton je pred časom sicer pozival avtomobilske proizvajalce, da naj obdržijo proizvodnjo avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem. S tem je želel opozoriti, da bi proizvodnja motorjev z notranjim zgorevanjem ublažila posledice zmanjševanja delovnih mest in vse višjih cen novih avtomobilov. Kupci podražitev namreč ne bodo več mirno sprejemali, zato se je tudi oglasil predsednik uprave koncerna Stellantis Carlos Tavares, ki je opozoril, da bo prepoved lahko sesula celoten trg vozil, sploh če industrija ne bo zmožna precej znižati cen električnih vozil.
»Do zdaj nam je proizvajalcem uspelo prenesti vse podražitve na končne kupce, ampak prišel bo čas, ko nadaljnje podražitve ne bodo več vzdržne,« je komentiral Tavares. »Če srednjemu sloju vzamete pravico do svobodne mobilnosti, boste imeli resne socialne težave. Imeli bomo čiste, a povsem nedostopne avtomobile po 30 tisoč evrov in več,« je še povedal Tavares.
Evropejci bodo delali za Kitajce
Še pred časom se je Evropa malce arogantno obnašala do kitajske delovne sile, a z novimi razmerami in evropskimi streli v koleno se bo to v prihodnje lahko korenito spremenilo. Kitajski proizvajalci zdaj dobesedno čakajo v vrstah, da prevzemajo različna podjetja ali njihove tovarne, v katerih evropski delavci izdelujejo »kitajsko robo«. Zato ne preseneča, da je največji proizvajalec električnih vozil postal kitajski BYD, ki je v enem letu prodajo oziroma proizvodnjo povečal za malo več kot 200 odstotkov na več kot 1,8 milijona vozil. Polovica teh je sicer gnana s hibridnim pogonom, a trend je več ko očiten. Zdaj prevlado zahodnih proizvajalcev, v vrhu so sicer še vedno Tesla, Volkswagen, Stellantis in Hyundai, napadajo kitajski Geely, GAC in SAIC. In če bo šlo v tem trendu dalje, bodo zahodni avtomobilski proizvajalci kmalu v velikih težavah. Njihovi avtomobili so namreč preprosto predragi.
Nemčija kot pomemben avtomobilski trg je zabeležila zanimive številke. Januarja so namreč tam prodali za 13 odstotkov manj električnih vozil kot januarja 2022, prodaja hibridov je padla za 6,2 odstotka, a se je prodaja vozil z motorji z notranjim zgorevanjem povečala za 3,5 odstotka. Razlog: za polovice manjše državne subvencije za nakup tako imenovanih bolj ekoloških električnih avtomobilov. Trg torej hitro pove svoje.
V Sloveniji elektrifikacija le počasi
Že tako je prodaja novih vozil v Sloveniji v težavah, a ne zato, ker ljudje ne bi želeli kupiti vozil, ampak zato, ker jih ni dovolj na voljo. Pustimo ob strani, da so se tudi zelo podražila in da so se še bolj podražila rabljena klasična vozila. Elektrifikacija je za deželo, kot je naša, kjer smo hočeš nočeš prisiljeni v uporabo osebnih vozil (javni prevoz je namreč daleč od uporabniku prijaznega), velik zalogaj. Tudi zaradi polnilne infrastrukture, hitrosti polnjenja in še česa. Električni verniki bodo sicer zagnali vik in krik, kako kratkovidni so kupci, a če človek nima dovolj denarja za električnega, se bo pač vozil z zelo iztrošenim bencinskim avtomobilom. Leta 2022 so prodajalci uspeli pri nas prodati le malo vozil, zgolj 46.339, kar je drugi najslabši prodajni rezultat v zgodovini. Na drugi strani si roke manejo prodajalci električnih, ki očitno prinašajo tudi veliko več dobička, prvič do zdaj so namreč prodali več kot 2000 (2293) vozil v letu. To pa je še vedno le slabih pet odstotkov prodaje. Med prvimi najbolj prodajanimi so tesla Y (240), škoda enyaq (201), VW ID.4 (188), renault twingo (145) in tesla 3 (126).
»Havanizacija« Evrope, da o delovnih mestih ne govorimo
Kaj torej preostane navadnim smrtnikom? Očitno se bodo vozni parki evropskih držav še bolj starali in prihajalo bo do učinka »havanizacije«. Ali drugače povedano, vzdrževati bodo morali svoja vozila, kot vedo in znajo, z vsemi mogočimi prijemi. Kot je še danes vidno na Kubi, kjer mehaniki dobesedno čarajo, ko poskušajo stare ameriške limuzine vzdrževati v vsaj napol delovnem stanju. Zato je avtomobilska prihodnost Evrope pod velikim vprašajem, sploh če se cene in predvsem uporabnost električnih vozil ne bodo bistveno izboljšale. O tem, kako bodo v prihodnje ogrožena delovna mesta, ponekod pa so že, politiki v EU očitno ne govorijo radi. Znamke in države, ki prisegajo samo še na električno prihodnost, bodo imele še veliko težav.
