Ministrica je pojasnila, da se bodo o zakonu usklajevali v okviru delovne skupine, ki se bo sestajala dvakrat tedensko. Ob tem pa bodo po dejavnostih oblikovane delovne skupine za odpravo nesorazmerij, ki se bodo sestajale enkrat na teden. Vsakih 14 dni bodo še centralna pogajanja, torej vladne strani z vsemi reprezentativnimi sindikati, kjer bodo pogledali, kako poteka delo v delovnih skupinah ter poskušali najti rešitve, glede katerih v delovni skupini ne bodo uspeli najti konsenza.
Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je po pogajanjih dejal, da so napovedali konstruktivno sodelovanje pri usklajevanju predloga zakona, ob predpostavki, da se je vladna stran pripravljena o vseh točkah pogovarjati in iskati boljše rešitve. Zadovoljni so, ker jim je po njegovih besedah vladna stran zagotovila, da bo iskala širok konsenz s sindikati javnega sektorja in da se je pripravljena pogajati o praktično vseh vsebinah, ki so predmet zakona.
Vrzel na lestvici
Ministrica glede dogovarjanja s sindikati ostaja optimistična in pričakuje, da bodo "vse orehe uspešno strli". Že zdaj je jasno, da bo ena zahtevnejših vprašanj nova plačna lestvica. Kot je dejal Štrukelj, so opozorili, da lahko nastane v plačni lestvici vrzel, kjer bo nekaj funkcionarjev v vrhu lestvice, potem nekaj časa nihče, nato bodo sledili javni uslužbenci.
Kot je dodal vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek, pa za samo presojo implementacije plačne lestvice v tem trenutku pravzaprav manjka ključen del, to je predlog odprave plačnih nesorazmerij, "ki bo tudi dal enega od odgovorov, kako se bodo delovna mesta na to lestvico pravzaprav razvrščala".
Kaj bo s sodniki?
Izhodišča za odpravo plačnih nesorazmerij naj bi vlada obravnavala najpozneje do naslednjega tedna, je napovedala ministrica. Ob zahtevah sodnikov, ki vlado pozivajo k izpolnitvi danih zavez glede mesečnega dodatka k plači, pa ministrica pravi, da so zdaj res zelo aktivno stopili v samo pripravo prenove sistema in del te prenove bodo tudi funkcionarske plače, torej tudi sodniške.
Sicer pa je na sindikalni strani glede napovedane prenove plačnega sistema še več pomislekov. Počivavšek je izpostavil vprašanje primerljivosti med predvidenimi plačnimi stebri in njihove vsebine. Prav tako ocenjujejo, da so v zakonskem predlogu nejasno definirani nekateri novi elementi plač. Po drugi strani pa je predstavnike zdravniškega sindikata Fides zmotila pripomba ostalih sindikatov, da pričakujejo neko primerljivost med stebri. Kot je dejal predsednik Fidesa Damjan Polh, se ravno zaradi te primerljivosti niso videli v enotnem plačnem sistemu in je bil bil njihov cilj izstop iz njega.
V konfederaciji sindikatov javnega sektorja po Štrukljevih besedah tudi ugotavljajo, da so predlagana večja pooblastila vlade pri posameznih elementih plačnega sistema, dodatna pooblastila pa dobivajo tudi odredbodajalci, neposredno predpostavljeni. Pri tem je poudaril, da je pravica zaposlenih, da vplivajo na pogoje dela in elemente plač, zato je ta del zakona zanje vprašljiv.
