Ko je kanadsko-avstrijska multinacionalka Magna pred mesecem dni sporočila, da bo zaustavila proizvodnjo v lakirnici v Hočah, se je zavezala, da bo slovenski državi vrnila 18,6 milijona evrov pomoči. Gre za denar, ki ga je Magna prejela po pogodbi o izvedbi strateške investicije. Jeseni 2017 jo je podpisal takratni minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Celotni dokument nikoli ni bil na voljo javnosti – do danes.
V uredništvu necenzurirano.si so pogodbo med državo, Občino Hoče - Slivnica, slovenskim podjetjem Magna Steyr in avstrijsko družbo Magna Metalforming pridobili po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Zanimalo jih je, ali bo morala avtomobilska multinacionalka plačati kakršnokoli kazen zaradi odločitve, da se predčasno umakne iz Slovenije, za sabo pa pusti prazno lakirnico, zgrajeno na nekdanjih kmetijskih zemljiščih.
Toda nekdanja vlada Mira Cerarja, ki je za projekt v Hočah spisala poseben zakon, je šla tudi v tem pogledu zelo na roko Magni. Ugotovili smo, da države nobeno določilo iz pogodbe neposredno ne varuje pred predčasno ukinitvijo proizvodnje v Hočah in da bi lahko Magna celo obdržala 18,6 milijona evrov pomoči, ki jo je prejela od slovenske države. To bi se zgodilo, če bi lakirnico zaprla šele čez leto in pol, torej oktobra 2024. Država pa bi lahko kakršnokoli pogodbeno kazen od Magne izterjala le zato, ker Magna v Hočah nikoli ni ustvarila obljubljenih tisoč delovnih mest.
Kaj je obljubljal dogovor država-Magna
Po dogovoru z državo iz oktobra 2017, ki je zajemal več pogodb in sporazumov, bi morala Magna v desetih letih v Hočah izpeljati dobrih 146 milijonov evrov vredno investicijo, s katero bi ustvarila najmanj tisoč novih delovnih mest. To se nikoli ni zgodilo. Leta 2019 je začel delovati obrat, v katerem je delalo 200 ljudi. Istega leta je Magna zaprosila za okoljevarstveno soglasje za drugi del gradnje tovarne, kjer je nameravala izdelovati električne avtomobile in jih neposredno dobavljati distributerjem.
Toda ob izbruhu epidemije covida se je začela pot navzdol. Magna je zaradi prekinjenih dobaviteljskih verig in drugih težav na avtomobilskih trgih večkrat ustavila proizvodnjo. Samo lani so bili zaposleni nenapovedano na čakanju dva meseca. Načrte Magne je porušilo še zmanjšanje števila prodanih novih vozil v Evropi. Poleg tega so težko pridobivali slovenske delavce, saj so se ti zaradi višjih plač še vedno raje vozili v Avstrijo. Okoljevarstveno soglasje za drugi del tovarne je Magna prejela šele konec leta 2021, zato je proizvodnja električnih avtomobilov ostala v Gradcu.
»Država lahko v primeru neizpolnjevanja zahteva pogodbeno kazen,« je še konec leta 2017 govoril Zdravko Počivalšek, ki je ministrstvo vodil do začetka lanskega junija. A v resnici gre pogodba, ki jo je podpisal, v prid Magni.
»Faza mirovanja« – tega termina v pogodbi ni
Namreč, kot »edino sankcijo po pogodbi za primer kršitve katerekoli obveznost investitorja«, torej Magne, predvideva plačilo petih milijonov evrov. Toda, pozor: gre za pogodbeno kazen, ki bi jo Magna morala poravnati le, če investicije sploh ne bi bilo. Teh petih milijonov evrov ji zato ne bo treba plačati, saj je lakirnica v Hočah začela z obratovanjem.
Nato sledi določilo, ki je še manj ugodno za državo. V istem členu se je namreč skupaj z Občino Hoče - Slivnica »nepreklicno in za vedno« odpovedala tožbam, zahtevkom, pravicam, nadomestilom in drugim pravnim sredstvom za povračilo škode, ki bi jih vlagala proti Magni zaradi njenega kršenja pogodbe. Tu pridemo do največje težave. V celotni pogodbi namreč sploh ni predviden scenarij, po katerim bi Magna tako hitro dvignila sidro iz Hoč. Iz Magne so v začetku marca zaposlene obvestili, da bo lakirnica postopoma prešla v »fazo mirovanja«. Tega termina v pogodbi z državo ni.
Kaj torej sploh ostane državi? Čeprav je Počivalškov naslednik Matjaž Han takoj ob objavi novice poudarjal, da se je Magna sama zavezala k vrnitvi državne pomoči, tega še vedno ni storila. Kot smo izvedeli v petek, še vedno teče rok, ki ji ga je ministrstvo določilo za predstavitev vseh informacij. Nato bo država uradno zahtevala, kar ji po pogodbi pripada.
Bo Magna prejela račun, ker ni ustvarila 1000 delovnih mest?
Druga zgodba je pogodbena kazen. Ko so na necenzurirano.si pregledovali člene pogodbe, so ugotovili, da država od Magne zaradi njenega predčasnega odhoda iz Hoč ne more izterjati kazni. Toda na voljo ima vendarle tudi rezervno možnost – da ji izstavi račun, ker Magna v Hočah nikoli ni ustvarila obljubljenih tisoč delovnih mest.
Po uradnih podatkih je podjetje Magna Steyr v Hočah največ ljudi zaposlovalo leta 2019, v povprečju 196. To je več kot petkrat manj od obljubljenih tisoč. Po formulah iz pogodbe bi lahko Magna v takšnem primeru državi plačala približno 2,6 milijona evrov kazni. Toda država je Magni omogočila tudi četrtinski popust. Zakaj? Ker je začela tudi z drugo fazo investicije. To posledično pomeni, da bi morala Magna državi poravnati skupno slaba dva milijona evrov.
V tem primeru bi se verjetno Magna branila z dokazovanjem, da je po njeni oceni število ustvarjenih delovnih mest precej višje. Kot novo delovno mesto bi lahko recimo štela delavca, ki so ga v tovarni ponovno zaposlili po tem, ko so mu prekinili prvotno pogodbo za določen čas. Vse to bi vrednost kazni za neizpolnitev obljub zniževalo. Podjetje Magna Steyr je sicer v epidemičnem letu 2021 ustvarilo več kot pet milijonov evrov izgube, ki je dodobra najedla dobičke iz preteklih let. Četudi bi slovensko podjetje končalo v stečaju, za njegove obveznosti jamči avstrijska družba Magna Metalforming.
