Lani so ustvarili približno devet tisoč nočitev, kar je desetkrat manj kot leta 2014 (94 tisoč nočitev). Medtem ko nekateri menijo, da je skrajni čas, da se iz Rogaške Slatine umaknejo napisi v ruskem jeziku in iz tamkajšnjih izložb krzneni plašči, tamkajšnji zavod za turizem in kulturo upa, da se bo število rusko govorečih gostov kmalu spet močno povečalo.
V Javnem zavodu za turizem in kulturo (JZTK) Rogaška Slatina pravijo, da so zdravstvene in geopolitične razmere na vzhodu imele in še imajo močan vpliv na obiskanost tega turističnega kraja. Destinacija se je kratkoročno osredotočila na bližnje trge, kot so Italija, Avstrija, Hrvaška. Dolgoročno začrtana strategija razvoja turistične destinacije do leta 2027 po besedah direktorja zavoda Dina Markovinoviča nasploh temelji na privabljanju tujih gostov. »Težko je napovedati, iz katerih držav bo prihajalo največ gostov. Na nedavnem sejmu v azerbajdžanskem Bakuju smo zaznali, da je povpraševanje rusko govorečih gostov zelo veliko. Glavna težava je, da morajo tamkajšnji državljani za vstop v Slovenijo pridobiti vizo. Ko bo ta ovira odstranjena, spet pričakujemo več rusko govorečih gostov.«
V desetletju strm padec
Kaj kažejo statistični podatki? Leta 2014, ko so v slatinskih hotelih zabeležili skupno 240 tisoč nočitev, je bilo približno 15 odstotkov slovenskih gostov, več kot tri četrtine nočitev so ustvarili gostje iz tujine. Med njimi so bili na prvem mestu gostje iz Ruske federacije s skoraj 94 tisoč nočitvami, sledili so Italijani (približno 34 tisoč nočitev), Ukrajinci (17 tisoč nočitev) in Izraelci (skoraj 14 tisoč nočitev).
Lani, ko so v Rogaški Slatini imeli 165 tisoč nočitev, so tretjino ustvarili slovenski gostje (51 tisoč nočitev). Med tujci so se po številu nočitev na prvo mesto uvrstili Ukrajinci (20 tisoč nočitev), na drugo mesto Italijani (16 tisoč nočitev), sledili so Izraelci (13 tisoč nočitev) in gostje iz Ruske federacije (9 tisoč nočitev).
Pred desetletjem so Rusi v Rogaški Slatini ostajali malo manj kot 12 dni, kar je bilo nad povprečjem drugih gostov. V JZTK Rogaška Slatina pravijo, da so gostje iz Ruske federacije lani tam bivali v povprečju osem dni, Italijani so v kraju ostali povprečno štiri dni, Avstrijci in Slovenci približno tri dni.
Zdaj jih tepe politika višjih cen
Da je bila večja kupna moč rusko govorečih gostov tista, ki je narekovala, da se je Rogaška Slatina vrsto let osredotočala predvsem na ruski trg, pravi Roman Šipec, direktor družbe SLKI, ki upravlja Grand hotel Rogaška ter hotela Styria in Strossmayer.
Rusko govoreči gostje po besedah Šipca ob obisku v mestu stekla in vode veliko potrošijo, odločijo se za več zahtevnejših zdravstvenih pregledov in terapij. Medtem ko turisti iz evropskih držav za dodatne storitve namenijo veliko manj denarja. »Nihče ni pričakoval dveh koronskih let, ko nismo mogli sprejemati tujih gostov, nato so sledili še nemiri v svetu,« je dejal in dodal, da bi verjetno vsaka destinacija odprtih rok sprejemala goste z večjo kupno močjo. »Logično je, da smo se bolj osredotočili na turiste, kjer smo lahko dosegli večjo razliko v ceni. Ko smo beležili dober obisk gostov, ki so bili pripravljeni plačevati več, nismo mogli sprejemati drugih skupin. To politiko višjih cen zagotovo plačujemo zdaj. Spet smo se usmerili na tradicionalne trge in na goste, ki so za svoj dopust pripravljeni plačati nekoliko manj. Privabiti pa se jih ne da čez noč.«
Dolgo in drago potovanje
Tako kot drugi slatinski hotelirji je tudi Stanislav Pšeničnik, direktor in lastnik družbe Hotel Sava Rogaška, v preteklih letih dejavnost in ponudbo svojih hotelov usmeril predvsem na goste z ruskega govornega območja. Zdaj pravi: »Mislili smo, da smo na konju. Očitno ni bil pravi.« Kaj hotelirje čaka v prihodnosti, ne more predvideti nihče.
V Grand hotelu Rogaška ter v hotelih Styria in Strossmayer med rusko govorečimi gosti v zadnjem času prevladujejo državljani Kazahstana, Azerbajdžana, Ukrajine in Moldavije. Zaradi znanih razmer v svetu, ukrepov in slabih letalskih povezav se je v primerjavi s prejšnjimi leti bistveno zmanjšal delež gostov iz Ruske federacije. »Tisti, ki zares želijo priti v Rogaško Slatino, potujejo do letališč v Beogradu ali Istanbulu, od koder nadaljujejo pot v Slovenijo. Čeprav je pot dolgotrajna, se odločijo za pridobitev vize,« pravi Šipec.
Tako kot pred leti tudi danes velja, da se za dopustovanje v tem zdraviliškem kraju odločajo premožnejši prebivalci rusko govorečih držav. »Že stroški potovanja do Slovenije so dražji od zneska, ki ga marsikateri Slovenec odšteje za cel dopust. Med približno dvotedenskim bivanjem pri nas se odločijo za zdravljenje, zato se stroški še povišajo. Ljudje, ki imajo v rusko govorečih državah povprečne dohodke, si ne morejo privoščiti, da bi gostovali v Sloveniji ali drugje po Evropi.«
Zdravje in razstrupljanje
Gostje iz rusko govorečih držav v Rogaško Slatino po besedah direktorja družbe SLKI prihajajo predvsem zaradi zdravljenja oz. lajšanja svojih zdravstvenih tegob. Med dopustovanjem pijejo donat, kopajo se v bazenih, se udeležujejo terapij in se sprehajajo. Pogosto se odločajo za shujševalne programe in programe razstrupljanja ter za individualno pripravljene obroke. Šipec pravi, da se temu prilagaja večina kuhinj pri različnih tamkajšnjih hotelirjih. Medtem ko smo Slovenci vajeni klasičnega evropskega zajtrka, so gostje iz vzhodnih držav navajeni kaš. Precej gostov iz Kazahstana in Azerbajdžana je muslimanov, zato ne uživajo svinjine. »Na prvem mestu je njihov trud, da bi si povrnili zdravje, zato jim je pomembno tudi to, da je hrana pripravljena na zdrav način,« je dejal Šipec.
Prej kupovali, zdaj bi prodali
Po besedah Šipca so ljudje, ki so v Rogaški investirali, v ta kraj najprej prišli kot gostje, nato so zaznali poslovne priložnosti. »Nikoli pa ni bilo tako, da bi med vlagatelji z ruskega območja skrbeli za načrtno promocijo Rogaške Slatine, tega nikoli nismo počeli.«
So premožnejši obiskovalci iz rusko govorečih držav zdaj še pripravljeni vlagati na našem koncu sveta? V zadnjem času so po možnostih vlaganj spraševali bogatejši obiskovalci iz Ukrajine, ki zaradi dogajanja v domovini iščejo možnosti, kako bi svoj kapital vložili v drugih državah, tudi v Sloveniji. Vlagatelji iz Ruske federacije pa, kot opaža Šipec, iščejo rešitve, kako se rešiti premoženja v Evropski uniji. »Zaradi sankcij se jim zdi, da njihovo imetje ni več varno, zato marsikdo razmišlja o prodaji svojih naložb.«
Sta to naredila tudi ruski milijarder Sergey Katsiev in njegova soproga Ljudmila? Od sredine februarja namreč v sodnem registru nista več navedena kot lastnika družbe SLKI, ki ima v lasti Grand hotel Rogaška, hotela Strossmayer in Styria ter bazenski kompleks Rogaška riviera in velnes Vis Vita. Novi lastnik je neznani Alekszandr Gluzs z naslovom stalnega prebivališča v Budimpešti.
