Da o svojem odkritju obvesti širšo javnost, se je civilna iniciativa v ponedeljek popoldne odločila sklicati nujno novinarsko konferenco. Pred ministrstvom za zdravje so spregovorili o resničnih učinkih intervencijskega zakona, ki so ga poslanci državnega zbora sprejeli oktobra lani.
Iniciativo je med drugim šokiralo, da je ministrstvo za zdravje, ko je prejšnji konec tedna predstavilo preliminarne podatke oziroma učinke omenjenega zakona, poročalo »faktično povsem napačne in zavajajoče podatke«. Med njimi tudi informacijo, kdo je dobil koliko. Ministrstvo je namreč izjavilo, da so koncesionarji kot posledico interventnega zakona prejeli 14 milijonov evrov, »a so jih v resnici prejeli še enkrat več – 28 milijonov od približno skupno 79 milijonov evrov. Povedano drugače: to pomeni, da so zasebniki glede na svoje zmogljivosti prejeli trikrat več denarja kot javni zavodi,« je sporočil Jaša Jenull iz Glasu ljudstva. Kot možna vzroka, zakaj ministrstvo predstavlja tako napačne podatke, iniciativa vidi dva: »Ali je ta institucija tako skrajno nesposobna in neodgovorna ali pa se z njimi trudijo prikriti neuspešnost interventnega zakona,« je povedal Jenull.
V iniciativi so prepričani, da je helikopterski denar brez usmeritve v najbolj potrebne storitve med izvajalci prebudil plenilsko miselnost. »V javnih zavodih se je storilnost zmanjšala, čakalne dobe so se podaljšale, javni zdravniki in javni denar pa se selijo h koncesionarjem. V javnih ustanovah ostajajo na čakalnih seznamih najtežji in najbolj tvegani bolniki,« so izjavili na novinarski konferenci.
Denar in denar
Opozorili so na eno najhujših posledic interventnega zakona, in sicer, da so se izvajalci zdravstvenih storitev, tako koncesionarji kot javni zdravstveni zavodi, pretežno usmerili v tiste storitve, ki imajo dokazano pozitivni učinek, se pravi presežek prihodkov nad odhodki. »Zgodilo se je tudi ravno to, na kar smo opozarjali ob sprejetju interventnega zakona: da bodo sredstva odtekala za najbolj dobičkonosne posege, da bo denar nesorazmerno odtekal h koncesionarjem in da bo njegova posledica kadrovsko izčrpavanje javnih zavodov,« je še enkrat izpostavila iniciativa.
Spomnili so tudi na čakalne dobe, v zvezi s katerimi je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pred devetimi meseci napovedal, da se bodo v enem letu razpolovile, kar pa se ni zgodilo, nasprotno – daljše so. »Današnje daljše čakalne dobe razlaga kot uspeh z naslednjimi besedami: zakon je kljub temu učinkovit, saj bi se sicer čakalne dobe še podaljševale,« je njegove besede povzel Glas ljudstva.
Izpostavili so še število Slovencev, ki na obravnavo v zdravstvu čakajo predolgo. »Nedopustno dolgo čaka 120.000 bolnikov, kar je 40.000 več kot leto prej, v javnih bolnišnicah so obravnavali 15.000 bolnikov manj kot leta 2019 in opravili 60.000 manj prvih pregledov, opravili so tudi manj ortopedskih in srčnih operacij. Število pacientov brez izbranega zdravnika se je samo v nekaj zadnjih mesecih povečalo s 132.000 na 140.000,« so orisali kritično situacijo.
Kaj prikrivajo?
Glas ljudstva je na novinarski konferenci izrazil tudi zaskrbljenost, da je za ministra poleg digitalizacije ključni reformni ukrep sprememba upravljanja ZZZS, »ki uvaja povečano odvisnost od politike, čeprav je zdravstvena blagajna last zavarovancev. Pričakujemo, da bodo sindikati ustrezno odreagirali na dejstvo, da se jim odvzema celo izbor predstavnikov delojemalcev v svetu zavoda in se prenaša na socialno-ekonomski svet.«
V iniciativi so za sklep predali svojo domnevo, da se prava zdravstvena reforma pripravlja na ministrstvu, skrito pred očmi javnosti: skrivnostni zakon »oziroma osnutek zakona, ki predvideva preoblikovanje javnih zdravstvenih zavodov v gospodarske družbe, ki ne bi bile več del javnega sektorja, pri čemer bi sklep o preoblikovanju sprejel kar minister, in ne svet zavoda, pravni položaj zaposlenih pa bi se izenačil s položajem zaposlenih v gospodarstvu. Gre za nesprejemljivo podjetizacijo in privatizacijo javnih ustanov, zato zahtevamo, da se ministrstvo jasno opredeli do tega osnutka in potrdi ali zanika njegovo avtorstvo.«
Njihovo osrednje sporočilo je bilo, da si javnost zasluži izvedeti, kakšni so vsebina in cilji zdravstvene reforme, saj o tem doslej ni izvedela ničesar. »Čas je, da se začnemo javno pogovarjati o resničnih problemih slovenskega zdravstva. Minister naj preneha s sprenevedanjem in jasno pove, ali namerava podpirati krepitev javnega zdravstva ali pa se zavzema za njegovo privatizacijo in razgradnjo,« poudarja Glas ljudstva.
