Delo, ki ga je opravil prejšnji svet, je bilo zbrano v dokument, ki se imenuje Osnutek izhodišč za prenovo zdravstvenega sistema. Dokument, ki ima 26 strani, je objavljen na spletišču ministrstva za zdravje. Kot so ustvarjalci (Tjaša Sobočan, Erik Brecelj, Dorijan Marušič, Grega Strban, Azra Herceg, Dolores Kores, Boris Zgrablić, Lucija Tacer, Valentina Prevolnik Rupel) zapisali v uvodu, je bila njihova naloga pripraviti izhodišča za sistemske spremembe zdravstvenega sistema za obdobje naslednjih 20 let. Predlagane spremembe je strateški svet opredelil na štirih področjih: financiranje zdravstvenega sistema, upravljanje/izvajanje, kakovost zdravstvenega sistema ter digitalizacija zdravstva.
Ob tem so si zadali pet strateških ciljev: k pacientu usmerjena in dostopna zdravstvena obravnava, učinkovito in transparentno upravljani zdravstveni sistem, ustvariti zavzete in motivirane zdravstvene time, vzdržno in trajnostno financiranje ter zeleni digitalni pristop k zdravstveni obravnavi.
Financiranje zdravstva
Strateški svet je v tem delu analiziral, od kod prihajajo sredstva in koliko jih je. Ob tem so ugotovili, da je količina zbranih sredstev izrazito odvisna od tega, kako dobro gre naši ekonomiji, ter da prihodke obveznega zdravstvenega zavarovanja večinoma sestavljajo prispevki. Bistvena ugotovitev je, da obvezno zdravstveno zavarovanje večine zdravstvenih storitev ne krije v celoti. Ob tem so zapisali še, da sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja ni dolgoročno vzdržen.
Nova zavarovanja
Rešitev strateški svet vidi v oblikovanju nabora univerzalnih zdravstvenih storitev. Te bi v celoti krilo obvezno zdravstveno zavarovanje. Za plačilo preostalih pa bi morali plačati sami ali skleniti dodatno komercialno zavarovanje pri eni od zavarovalnic. O tem, kaj se bo znašlo v naboru univerzalnih storitev in kaj bi terjalo dodatno plačilo, dokument ne govori. Je pa član sveta, Boris Zgrablić z ministrstva za zdravje, k dokumentu dodal svoje ločeno mnenje, v katerem je zapisal: »Plačilo storitev, ki so za zdravje potrebne in niso uvrščene med univerzalne, ne sme pomembno vplivati na premoženjske okoliščine prejemnika storitev. Zato se takšne storitve premesti med univerzalne storitve. Če to ni izvedljivo, se njihovo plačilo zagotovi z reguliranim sistemom skupnostnega financiranja.« Ob tem dokument predvideva, da se financiranje določenih storitev, na primer preventive, prenese na proračun, določen del raziskovalnih dejavnosti pa na ministrstvo za izobraževanje oziroma ministrstvo, pristojno za znanost. Predvideva se tudi določitev novih javnofinančnih virov, pri čemer predlagajo poenotenje prispevnih stopenj. Za samoplačniške storitve se želi uvesti standarde in kontrolo kakovosti.
Upravljanje denarja
Predlog vsebuje tudi določbe, ki bi povečale pristojnosti ministrstva za zdravje pri upravljanju in deljenju zbranih sredstev. Na področju upravljanja in izvajanja zdravstvenih storitev se poudarek daje večji vlogi NIJZ, ki naj bi spremljal obseg dela izvajalcev zdravstvenih storitev na področju svoje območne enote, spremljal čakalne dobe, zdravstveno stanje prebivalcev, potrebe po izobraževanju vseh kadrov … Na podlagi analiz podatkov bo moral NIJZ ministrstvu pošiljati predloge za oblikovanje zdravstvenih politik. Zanimivo je, da je velik del predlogov na področju upravljanja vezan na pokrajine, ki jih v Sloveniji uradno še nimamo.
Nihče ne nadzira
V dokumentu so se pripravljalci dotaknili tudi nadzora kakovosti v zdravstvu. V analizi stanja je bilo namreč ugotovljeno, da kakovost in varnost nista zadostno opredeljeni, da je finančni nadzor nezadosten, strokovni nadzor ni sistemski, zaradi pomanjkanja kadrov pa je nadzorov premalo. Nadzor kakovosti zdravljenja in upravljanja na ravni zdravstvenih ustanov trenutno niti ne obstaja. V izhodiščih je tako med drugim predvidena ustanovitev urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu ter avtomatizacija spremljanja zadovoljstva pacientov in svojcev z obravnavo. Pomembna točka bo tudi sprejem zakona o nekrivdni odgovornosti zdravnikov, ki bo zdravnike rešil kazenskega pregona zaradi človeških napak, hkrati pa pacientom in svojcem odprl pot do odškodnin v primeru storjenih napak.
Končno enoten sistem?
Obsežen nabor ukrepov je pripravljen tudi na področju digitalizacije zdravstva, kjer si med drugim želijo predvsem zagotoviti povezavo lokalnih sistemov s centralnim sistemom, poenotiti vpis uporabnika za različne digitalne javne storitve (eNaročanje, eZvem, eDavki …), vzpostaviti enotni poslovni informacijski sistem za vse javne zdravstvene zavode, upoštevati načelo »en podatek – enkratni vnos« ter imeti enotno aplikacijo za vse digitalne javne storitve.
