Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije
»Spoštovane gospe, ob mednarodnem dnevu žensk nam iskreno čestitam. Če bomo pogumne in srčne, bomo najprej zadovoljne same s seboj, s takšnim odnosom do sebe pa bomo lahko delale in ustvarjale tudi lepši jutri za vse nas. Za skupno dobro, za naslednje generacije.
Vem, da znamo in zmoremo, zato se za prihodnost Slovenije ne bojim. Čeprav polen pod noge in neprimernih opazk o našem videzu dobivamo neprimerno več kot moški. Na to bomo morale velikokrat opozarjati in imeti debelo kožo. A naj nas ovire ne ustavijo, temveč naj nas delajo še močnejše. Kot predsednica Slovenije bom vedno spodbujala enakost spolov na političnem, socialnem, kulturnem, varnostnem in ekonomskem področju. Zavzemala se bom tudi za popolni dostop žensk in deklic do kakovostne izobrazbe, vključno z digitalno pismenostjo, in spodbujala mednarodno sodelovanje in enake možnosti v znanosti.
Naše izkušnje in delo dokazujejo, da smo ženske upravičeno lahko ponosne na prehojeno pot, zaradi njih pa lahko s pogumom načrtujemo prihodnost in brez sleherne zadržanosti rečemo: Tukaj smo. Druga za drugo in za vso družbo. Zato moramo ženske prebijati steklene stropove pogumno in smelo še naprej. Moški pa nam morate pri tem pomagati in nas spodbujati. Le tako bomo kot družba lahko še bolj uspešni.«
Robert Golob, predsednik vlade
»Sem za enako zastopanost obeh spolov v političnem in družbenem življenju ter preseganje spolne diskriminacije, ki izhaja iz tradicionalno in zgodovinsko pogojenih družbenih vlog. Ženskam po svetu se še vedno odreka možnost izobraževanja, odločanja o svojem telesu, enakega plačila in enakovredne vloge na številnih področjih. To je nesprejemljivo. Skrbi me tudi porast nestrpnosti v družbi. Ta se odraža tako v povečanem nasilju nad ženskami in spletnih žalitvah kot v javni diskreditaciji uspešnih posameznic, ki se zavzemajo za boljši jutri. Blatenje in zasmehovanje žensk na podlagi njihovih načel, poklica, življenjskega stila ali videza je nedopustno in davno preživeto.
Ob 8. marcu se poklanjamo spominu na ženske, ki so neomajno verjele, da je enakopraven svet ne le možen, temveč nujen. Prizadevanja za uravnoteženost obeh spolov pa bi morali živeti in nanje opozarjati vse dni v letu.«
Urška Klakočar Zupančič, predsednica Državnega zbora
Ob osmem marcu se ženske iz naših kulturnih okolij, v katerih smo enakopravne ali vsaj na poti do enakopravnosti, zavemo, da povsod po svetu ni tako. So deli naše zemeljske oble, na katerih so pravice žensk še vedno kršene. Prav tako pa so tudi deli naše skupne Evrope, kjer se glas žensk ne samo presliši, temveč celo ignorira. Ko govorim o ignoriranju glasu žensk, mislim na vse tiste pravice, ki so že bile izborjene in bi morale biti samoumevne. Ob osmem marcu želim vsem ženskam sporočiti, da velja nadalje pogumno ubirati poti, ki na koncu spreminjajo celotne družbe na boljše.
Nika Kovač, Inštitut 8. marec
»Za nas je 8. marec vedno dan, ki ga izkoristimo za refleksijo družbenih neenakosti, bitk, ki jih moramo še izbojevati, in vsega, kar nam je uspelo. V zadnjih dveh letih smo vsi spoznali, kako pomembni so tako imenovani kritični glasovi. Glasovi, ki prinašajo spremembe. Skupnost, ki prinaša spremembe na bolje in je tudi vir emancipatornih praks. Skupnost, ki ji je treba prisluhniti. Že 11. januarja smo na ministrstvo za delo, družino in enake možnosti naslovili pobudo, naj se v delovnopravno zakonodajo vnese določilo, da se žrtvam nasilja omogoči dodatni dopust. Od takrat se na ministrstvu v tej smeri ni zgodilo nič, kar nas čudi, saj je moto ministra Mesca, naj rože zamenjajo dejanja. Naj bo 8. marec vsak dan.«
Martin Golob, župnik
»Dan žena je primeren, da se zavedamo bogastva ženskega sveta, ki je precej drugačen kot moški svet. V marsičem ženska drugače doživlja stvarstvo, življenje in dogajanje kakor moški. Zato je fino, da se ženske sliši. Žensko cenim, ker cenim svojo mami. Če nje ne bi bilo, posledično …
Z mojega vidika je položaj nežnejšega spola v današnjem svetu in v Sloveniji lepo zastopan. Vsem ženskam želim, da bi bile spoštovane. Da bi doživljale sprejemanje v tem, kar ste, in bi se vedno zavedale svoje zelo pomembne vloge v svetu. Brez vas moški ne bi nikoli odkrili bogastva čustvenega sveta in vsega tega, v čemer ste edinstvene.«
Peter Svetina, varuh človekovih pravic
»Dan žena je praznik, ko pod drobnogled vzamemo vse dosežke ali ovire na področju uveljavljanja pravic žensk. Pri Varuhu sicer zaznavamo nekatere pozitivne zakonodajne ukrepe v Sloveniji, vendar ostaja še kar nekaj področij, ki zahtevajo nadaljnjo pozornost za izboljšanje položaja žensk in doseganje enakosti spolov. Formalnopravna enakost žensk in moških ne pomeni tudi dejanske enakosti v družbi. Posebej me skrbijo femicidi in nasilje nad ženskami. Plačna nesorazmerja med ženskami in moškimi za enako delo so še vedno aktualna, tudi trg dela je do žensk, ki želijo poseči na vodilna delovna mesta, bolj neprizanesljiv kot do moških. Ni dopustno, da so ženske, posebej starejše od 59 let, izpostavljene tveganju revščine. Poleg vsega naštetega nosijo nesorazmerni delež bremen pri skrbi za družinske člane, tudi širše družine, povrhu pa se pojavljajo celo ideje o ukinjanju nekaterih njihovih pravic, kot je odločanje o rojstvu otrok. Številne generacije žensk so se borile za svoje pravice, zato je vanje nedopustno posegati. Praznik žena bo zato potreben, vse dokler se bodo pojavljale ideje o omejevanju pravic žensk in dokler ne bodo ženske dejansko v celoti uživale svojih pravic.
Ženskam ob njihovem prazniku želim, da bi pri prizadevanjih za uveljavljanje svojih pravic naletele na odprta ušesa in glave tistih, ki morajo graditi tudi njihov svet. Odločevalce pa spominjam, da če je poskrbljeno za ženske, tudi družba postane družba blaginje za vse in ima nedvoumen predznak 'vključujoča'.«
Milena Miklavčič, pisateljica
»Ravno ker ves čas govorimo o enakopravnosti spolov, je dan žensk vedno bolj potreben. Vse življenje že zbiram izpovedi naših mam, babic in prababic, zato si iskreno želim, da bi se Slovenci začeli zanimati za njihove zgodbe, ker se določene travme in vzorci prenašajo iz roda v rod. Danes so vsi družbeni problemi žensk zelo podobni, kot so jih imele naše prednice, le da se je zamenjal 'celofan'. Ženske še vedno trpijo zaradi psihičnega, fizičnega, spolnega nasilja, še vedno se dogajajo incesti, pedofilija in podobno. A glede na izjemno visoko število institucij, ki naj bi skrbele za žensko in njene pravice, vseh teh anomalij ne bi smelo več biti. Preprosto ponavljamo vzorce, ker se o njih nismo pogovarjali in jih ne poznamo. Pomanjkanje komunikacije je huda reč. Zato: moramo se pogovarjati!
Ženskam bi ob prazniku zaželela, da bi se začele zavedati, da gre v življenju veliko stvari lažje od rok, če se na nekoga nasloniš – partnerja, prijateljico, družinskega člana. Ni dobro biti sam. Želela bi še, da spoznajo (kljub svetovni propagandi, ki ženske sili v razmišljanje, da so moški naši sovražniki), da so moški naši zavezniki in prijatelji. Da bi se začele zavedati, da sta moški in ženska jing in jang, eden brez drugega ne moreta. Torej: pogovor in sobivanje.«
