Na prvem mestu zagotovo velja izpostaviti skupino NLB, ki je lani ustvarila 446,9 milijona evrov čistega dobička, kar je nova rekordna vrednost in skoraj podvojen predlanski rezultat. Na poslovni rezultat je pomembno vplival marčni prevzem slovenske Sberbank, ki se zdaj imenuje N Banka. Brez tega učinka se je čisti dobiček povečal za 11 odstotkov na 262,8 milijona evrov.
Banke v Sloveniji so sicer leta 2022 po nerevidiranih podatkih skupaj ustvarile 539,5 milijona evrov dobička pred davki, kar je sicer štiri odstotke manj kot leto prej, povečale pa so neto dohodke. Zmanjšanje dobička v Banki Slovenije pripisujejo dejstvu, da so banke v letu 2021 še sproščale oslabitve in rezervacije, lani pa so jih spet oblikovale.
Krka
Skupina Krka je lani ustvarila 1,7 milijarde evrov prihodkov, kar je deset odstotkov več kot leto prej in največ doslej. Prodaja se je povečala na večini Krkinih ključnih trgov ter pri vseh skupinah izdelkov in storitev. Čisti dobiček je bil s 361,1 milijona evrov za 17 odstotkov večji kot leta 2021, kažejo predhodni nerevidirani izkazi.
Petrol
Skupina Petrol je po preliminarni nerevidirani oceni lani ustvarila rekordnih 9,4 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 56 odstotkov nad planom. Predlani so ti znašali nekaj manj kot pet milijard evrov. Za leto 2022 je skupina načrtovala 158,3 milijona evrov čistega dobička, na koncu pa je zaradi regulacije cen goriv beležila 12,1 milijona evrov izgube. Regulacija cen naftnih derivatov naj bi povzročila Petrolu na vseh trgih, kjer je navzoč, za 194,1 milijona evrov škode. Če bi država nastalo škodo vsaj delno poplačala, se bo izboljšal tudi dobiček naše naftne skupine.
Kot so nam povedali v Petrolu, sta bila tako v Sloveniji kot na Hrvaškem januarja 2023 vložena predloga mirne rešitve spora na državno odvetništvo, in sicer v Sloveniji v vrednosti 106 milijonov, na Hrvaškem pa v vrednosti 56 milijonov evrov. Kako potekajo dogovori, nam niso povedali, v izjavi so zapisali le: »Zakonsko določen rok, v katerem je mirno rešitev mogoče doseči, je 90 dni.«
Zavarovalnica Triglav
Skupina Triglav je lani vknjižila 1,60 milijarde evrov prihodkov, kar je deset odstotkov več kot v letu 2021. Dobiček pred davki je povečala za odstotek na 134,5 milijona evrov, čisti dobiček pa zmanjšala za dva odstotka na 110,2 milijona evrov. Rezultat je nad načrti, nanj pa so vplivale tudi prilagoditve okolju, so številke pospremili v skupini.
Zavarovalna skupina Sava je lani ustvarila 753,6 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je 2,9 odstotka več kot predlani. Čisti dobiček je upadel za 10,4 odstotka na 68,2 milijona evrov.
Gen Energija
Skupina Gen je lani ustvarila 4,1 milijarde evrov prihodkov, potem ko jih je predlani okoli 3,5 milijarde evrov. Čisti dobiček je po oceni vodstva skupine znašal 23 milijonov evrov. Leto prej je imela skupina 105,6 milijona evrov čistega dobička.
Slovenske železnice
Slovenske železnice (SŽ) so po prvi oceni lani ob 620 milijonov evrov prihodkov ustvarile nekaj več kot 40 milijonov evrov dobička iz poslovanja, kar je največ, je pred časom sporočilo vodstvo družbe.
Luka Koper
Skupina Luka Koper je lani ustvarila rekordnih 313,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 37 odstotkov več kot predlani. Čisti dobiček je poskočil za 133 odstotkov na prav tako rekordnih 74,2 milijona evrov. Največji doslej je bil tudi pretovor blaga v pristanišču.
Koliko v državno malho?
Ob visokih dobičkih naštetih podjetij je zagotovo lažje tudi aktualni vladi, saj si lahko iz tega naslova obeta znaten prihodek v proračunu. V portfelj državnih naložb, ki ga upravlja Slovenski državni holding, namreč sodijo Dars, Holding Slovenske elektrarne (HSE), Gen Energija, Slovenske železnice, 62,5-odstotni delež Zavarovalnice Triglav, 25-odstotni delež NLB, 66,79-odstotni delež Telekoma, 16,21-odstotni delež Krke, 25-odstotni delež Cinkarne Celje … Lani so družbe iz portfelja SDH v državno malho prispevale nekaj več kot 180 milijonov evrov, podobno vsoto je pričakovati letos.
Večina podjetij z višjimi dividendami
O tem, kolikšen delež ustvarjenih dobičkov se bo izplačal v obliki dividend, se bo seveda odločalo na skupščinah delničarjev. Časnik Finance je včeraj poročal, da naj bi v SDH ocenjevali, da bo po zaslugi dobičkov država bogatejša za nekaj več kot 150 milijonov evrov. Zgolj NLB naj bi glede na ocene, ki so jih objavili v Financah, izplačala 5,50 evra na delnico oziroma skupaj 110 milijonov evrov, od tega državi 27,5 milijona evrov. Višje dividende kot lani naj bi glede na ocene izplačali NLB, Krka, Cinkarna Celje, Luka Koper in Telekom Slovenije. Nekaj manjši dobiček (–2 %) so, kot smo že zapisali, ustvarili v Zavarovalnici Triglav.
Vračilo denarja
A ves dobiček, ki so ga družbe v državnem lastništvu ali solastništvu ustvarile lani, ne more pokriti dokapitalizacije Holdinga Slovenske elektrarne, ki je državo stal kar petsto milijonov evrov. Včeraj so iz HSE sicer poslali obvestilo, da je SDH sprejel sklep, s katerim HSE zavezuje k vračilu dela teh sredstev v višini 200 milijonov evrov. Na kakšen način in kdaj naj bi HSE denar vrnil, niso sporočili. V obvestilu so zapisali le, da projekcije poslovanja kažejo, da bi družba lahko pričela z vračili junija 2023, »pri čemer ostaja cilj, da mora HSE izvesti vse potrebne aktivnosti, da bo lahko SDH do konca leta 2024 odločil o vračilu vseh naknadnih vplačil kapitala iz leta 2022. Dejanska dinamika vračil pa bo odvisna od realizacije planirane proizvodnje hidroelektrarn skupine HSE in Termoelektrarne Šoštanj ter prihodnjih gibanj cen električne energije.«
