Vozilo je le 20 odstotkov hitrih vlakov, prekinjenih več mednarodnih povezav, stavki pa so se pridružili tudi kontrolorji zračnega prometa, zaradi česar so bili odpovedani leti na letališčih v Parizu, Beauvaisu, Bordeauxu, Lillu, Lyonu, Nantesu, Marseillu, Montpellieru, Nici in Toulousu.
Policija je v Parizu uporabila solzivec, do spopadov pa je prišlo tudi v mestu Nantes. Več kot 260 shodov, ki so jih organizirali sindikati po vsej državi, je sicer po večini potekalo mirno.
V Parizu se je po ocenah sindikata splošne konfederacije delavcev (CGT) na protestih zbralo približno 700.000 ljudi. Številka, ki jo je sporočil sindikat CGT, je višja od tiste, ki jo je sporočil med demonstracijami v preteklih tednih, ko njegove ocene niso nikoli presegle 500.000 protestnikov.
Sindikalni voditelji so napovedovali, da bodo na dan te največje splošne stavke v nizu letošnjih stavk proti pokojninski reformi "ustavili" Francijo.
Ta cilj pa se je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP izkazal za nedosegljivega, če je soditi po polnih cestah v večjih mestih. Vendar je vozil le vsak peti regionalni in hitri vlak, pariška podzemna železnica pa je obratovala po skrajšanem voznem redu.
"Vlada mora upoštevati odpor, ko je na ulicah toliko ljudi, ko ima toliko težav pri pojasnjevanju in sprejemanju svoje reforme," je dejal vodja CFDT, največjega sindikata v državi, Laurent Berger na čelu pariškega shoda.
Dejal je, da je danes prišlo do največje mobilizacije ljudi na protestih v zadnjih 40 ali 50 letih in da se je na ulice podalo 20 odstotkov več ljudi kot 31. januarja. Takrat se je po podatkih oblasti protestov udeležilo 1,27 milijona ljudi, po podatkih organizatorjev pa 2,5 milijona.
Vendar nič ne kaže, da bi Macron odstopil od reforme, za katero se zavzema, odkar je leta 2017 prišel na oblast, in ki je po njegovem mnenju nujna za zmanjšanje primanjkljaja v pokojninski blagajni, ki ga pričakujejo v prihodnjem desetletju.
Macronovi politični nasprotniki in sindikalni voditelji so danes v govorih skušali prepričati volivce, da bi množični ulični protesti lahko prisilili vlado v preobrat, kar je redna značilnost francoske demokracije.
"Na eni strani je Macronova volja, na drugi pa volja ljudstva," je na protestu v Marseillu dejal nekdanji predsedniški kandidat Jean-Luc Melenchon.
Policija je pričakovala, da se bo danes protestov udeležilo od 1,1 do 1,4 milijona ljudi. Notranje ministrstvo in sindikati ocen o udeležbi sicer še niso objavili.
Čeprav približno dva od treh Francozov nasprotujeta reformi, jih približno enako število verjame, da bodo poslanci reformo sprejeli, kaže v ponedeljek objavljena anketa raziskovalne skupine Elabe. Ankete tudi kažejo, da večina Francozov podpira proteste.
Reforma, s katero bi zvišali najnižjo upokojitveno starost z 62 na 64 let, od prvega dne razburja sindikate, ki so s stavkami in protesti od 19. januarja na ulice pripeljali na milijone Francozov. Po navedbah sindikalnih virov bodo nov dan protestov pripravili 11. marca.
