Povprečna starost prebivalcev Slovenije se zvišuje, kar pomeni tudi, da je vse več upokojencev. To obremenjuje pokojninsko blagajno, in na drugi strani poskuša država prebivalstvo čim dlje obdržati med delovno aktivnimi. Kar seveda mnogim ni pogodu.
Januarja letos je bilo v Sloveniji 628.082 prejemnikov pokojnin, med katerimi je bilo seveda največ starostnih pokojnin, in sicer 470.501. Torej okoli 75 odstotkov vseh pokojnin, medtem ko je druga najštevilnejša kategorija invalidskih (teh je bilo 71.376), sledijo pa jim vdovske pokojnine (55.226). Glede na januar 2022 je prejemnikov pokojnin za 0,6 odstotka več, kar je majhen, a stalen trend v zadnjih desetletjih.
V letu 2022 se je tako iz pokojninske blagajne upokojencem namenilo skupno 5,64 milijarde evrov. Odhodki za pokojnine so bili v primerjavi z letom 2021 višji za 8,5 odstotka oziroma 442,6 milijona evrov. Vzroki povečanja odhodkov za pokojnine so predvsem v opravljenih uskladitvah pokojnin in povečanju povprečnega števila uživalcev pokojnin. Povečanje je največje pri odhodkih za starostne, vdovske in invalidske pokojnine. Najvišja izplačana pokojnina januarja letos je znašala 3391 evrov, medtem ko je bila povprečna starostna pokojnina v tem mesecu 781 evrov.
Kdo bo napolnil pokojninsko blagajno?
Kot že omenjeno, pa je zaradi tega pod močnim pritiskom pokojninska blagajna, težave celotnega sistema so posledica hitrega staranja prebivalstva in prezgodnjega upokojevanja. In tu je dejstvo, da poskuša država ljudi čim dlje obdržati med delovno aktivnimi. Z drugimi besedami, delali bomo več (ker bo delovno aktivnih vse manj) in predvsem veliko dlje, saj bo moral nekdo napolniti pokojninsko blagajno.
V prihodnji desetletjih se bodo, kot ocenjuje Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), izdatki za pokojnine rekordno povečali, in brez reforme bi po napovedih leta 2050 izdatki za pokojnine predstavljali skoraj 16 odstotkov slovenskega BDP, izplačila pokojnin pa bi presegla znesek vplačanih prispevkov. Zato naj bi pri nas oblast pokojninski sistem reformirala do konca leta 2024.
Da bi te težave reševali samo z višanjem prispevkov za socialno varnost, ni niti sprejemljivo niti mogoče, saj so socialni prispevki v Sloveniji že zdaj med najvišjimi v primerjavi z državami OECD.
Medtem so starejši od 60 let pri nas precej delovno neaktivni, v starostni kategoriji od 60 do 64 let je aktivna le četrtina Slovencev. V povprečju pa Slovenec s trga dela izstopi tri leta prej, kot je povprečje držav članic OECD. Smo namreč ena redkih razvitih držav, kjer se delavec lahko upokoji že po dopolnjenem 60. letu. Med priporočili OECD je zato tudi povišanje minimalne upokojitvene starosti na vsaj 62 let, pokojninske dobe za polno pokojnino pa s 40 na 42 let. Pri določanju upokojitvenih pogojev bi bilo treba upoštevati tudi pričakovano življenjsko dobo. Med predlogi OECD je prav tako znižanje indeksacije, in sicer tako, da bi se pokojnine usklajevale le z inflacijo, predlagajo pa tudi, naj se pri izračunu pokojnin namesto najboljših zaporednih 24 let dela upošteva celotna delovna doba.
Mark Pearson, namestnik direktorja OECD, poudarja, da bo morala Slovenija sprejeti odločne ukrepe za blaženje finančnega pritiska na pokojninsko blagajno, in edino rešitev vidi v omenjenem podaljševanju delovne dobe: »Slovenija ima eno najnižjih dejanskih upokojitvenih starosti, mladi pa prihajajo na trg dela prepozno.«
Blaginja upokojencev je resno ogrožena
Ministrstvo za delo pojasnjuje, da je blaginja upokojencev in invalidov v Sloveniji slabša od povprečne evropske; stopnja tveganja revščine v celotni populaciji pri nas znaša 12, med vsemi upokojenci pa skoraj 19 odstotkov. »Še posebej vzbuja skrb revščina med najbolj ogroženimi skupinami, samskimi upokojenci in zlasti invalidi v upokojenskih gospodinjstvih, med katerimi jih je 37 odstotkov pod pragom tveganja revščine,« povedo na ministrstvu. Za leto 2022 so tako za izplačilo letnega dodatka upokojencem in prejemnikom invalidskih nadomestil zagotovili 166 milijonov evrov, za leto 2023 pa so predvideli 171 milijonov evrov. »Vsem prejemnikom pokojnin, ki so upravičeni do varstvenega dodatka ali denarne socialne pomoči, je bil izplačan energetski dodatek v višini 200 evrov,« dodajajo.