Ministrica Alenka Bratušek pričakuje, da bo gradnja drugega tira projekt, ki bo izpeljan v časovnih in finančnih okvirih, kot je bil prvotno začrtan. Kaj menite - bo tako ali bo razočarana?
“Na tem projektu delam že tretje leto. V njem ni nobenih afer, ampak so prihranki. Danes jih je že za 25 milijonov evrov. Ne, nikakor ne bomo razočarali ministrice.”
Najprej ste predvideli, da se bo gradnja končala šest mesecev kasneje, kot je bilo sprva zapisano v investicijskem programu. Nato ste podaljšek prepolovili, a ministrici to ni dovolj in vlada noveliranega investicijskega programa še ni potrdila. Boste preverili, ali je rok, ki ste ga predvideli po novem, mogoče še skrajšati?
“Po trenutni oceni to ni mogoče. Na podlagi podatkov iz že izkopanih predorov smo šestmesečni podaljšek skrajšali na tri mesece, bolj ga ne moremo skrajšati. Ko smo prvič novelirali investicijski načrt, ni bilo izkopanih še veliko predorov, zato smo izhajali iz številk iz razpisne dokumentacije, iz podatkov, ki jih je pripravil projektant. Pri sedanji, drugi novelaciji pa imamo že več podatkov s terena, zato so naše ocene glede poteka gradnje bolj natančne. Zdaj se že bližamo polovici izkopanih predorov. Zato smo lahko predvideni rok s šestih skrajšali na tri mesece. Da bi pa ta rok premaknili za vseh šest mesecev nazaj - to pa ni uresničljivo. Na podlagi podatkov, ki jih imamo ta trenutek, to ne bi bilo ne strokovno ne odgovorno.”
Ali niste omenjali, da boste z izvajalci znova preverili, ali je mogoče gradnjo še kako pospešiti, da bi torej ta podaljšek trajal manj?
“Smo se že usedli z izvajalci in ugotovili, da to ni mogoče. Glede na podatke, ki jih imamo danes na mizi, ostajamo pri treh mesecih podaljška, manj ne gre.”
Ste se že sestali z investicijsko komisijo nadzornega sveta? Je zdaj že dokončno, da vašega predloga spremembe investicijskega načrta ne boste spreminjali?
“V tej komisiji so gradbeni strokovnjaki, z njimi se bomo pogovorili, ali je še kaj manevrskega prostora za dodatno krajšanje rokov. Morda oni vidijo možnosti za kakšne izboljšave. Nisem človek, ki bi trmasto vztrajal pri svojem, ampak glede na moje znanje in izkušnje ter na pogovore z izvajalci, inženirji in sodelavci je ta trenutek možen le trimesečni zamik, nikakor ne krajši. Je pa res: če na trasi ne bomo naleteli niti na eno kraško jamo več, bomo lahko hitrejši. Ampak na to ne moremo vplivati. Jaz sem prvi, ki si želim, da bi bil tir čim prej končan. To je moj življenjski projekt.”
Zakaj pa so tisti trije meseci zamika tako pomembni? Je to povezano s pridobivanjem evropskega denarja, lahko zamik vzbudi pomisleke Evropske investicijske banke (EIB)?
“Ne, nič od tega. Enostavno: prej kot bo proga zgrajena, prej lahko računamo na koristi. Ekonomist dr. Igor Masten je izračunal, da vsak mesec, ko drugega tira ni, naše gospodarstvo izgublja po nekaj milijonov evrov. Z drugim tirom se bo močno povečala konkurenčnost koprskega pristanišča.”
Kaj pa cenovni vidik investicije, ste še na varni strani?
“Investicijska vrednost gradnje drugega tira v tekočih cenah je po novem ocenjena na 1,027 milijarde evrov. V primerjavi s prvo novelacijo investicijskega načrta je višja za 9,3 odstotka oziroma za slabih 100 milijonov - na račun zahtevkov zaradi višjih cen materialov. Ampak v pogodbi imamo deset odstotkov vrednosti del predvidenih za nepredvidena dela in 25 milijonov za sanacijo kraških pojavov, prišteti pa je treba še 25 milijonov evrov prihranka na prebitih predorih.”
Vrniva se k pogodbenim rezervam za ta projekt. Zdi se, da vam je ministrica najbolj zamerila prav to, da ste jih s 100 milijonov znižali na 34. Ali - gledano z današnjimi očmi - zdaj priznavate, da je to bila napaka?
“Gotovo ni bila moja napaka, ampak napaka politike v času vlade Janeza Janše.”
In kdo je od vas zahteval to znižanje?
“Tedanji minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Je pa res, da je bila tedaj deflacija, o vojni ne duha ne sluha ...”
Ste vi temu nižanju nasprotovali?
“V luči tedanjih okoliščin se mi je to zdelo sprejemljivo. Sicer pa - ali naj bi nasprotoval ministru? To bi bilo noro. Bilo bi tako, kot bi če bi danes nasprotoval ministrici Bratuškovi in pri zagotavljanju virov ne bi želel izločiti kapitala zalednih držav. Verjetno bi me poklicali nadzorniki in me odslovili. K sreči z ministrico na to temo gledava enako. Skratka, če ministrica krivdo za znižanje rezerv pripisuje meni, je to neutemeljen očitek in ga zavračam.”
Toda, ali se ne strinjate, da je 34 milijonov rezerv za tak projekt malo, sploh zaradi višanja cen materialov in energentov?
“Delno se te rezerve polnijo v okviru noveliranega investicijskega načrta oziroma na račun podražitev pri tretjem sklopu. Prišteti je treba še doslej ustvarjene prihranke, čeprav pogodbena vrednost še ni znižana. Z izvajalci bomo sklenili aneks, ki bo vseboval nižji znesek, kot je prvotna pogodbena vrednost. In potem razlika ostane za poplačilo razlik v ceni.”
Torej pravite, da bo drugi tir na koncu cenejši. Za koliko pa?
“Tako je, drugi tir bo cenejši, kot je bilo predvideno, in to kljub vrsti podražitev. Ne morem pa oceniti, za koliko bo cenejši. Cena železa pada, nekatere cene pa se višajo. Tudi elektrika. Po informacijah Kolektorja CPG gre na gradbišču samo za elektriko po 50.000 evrov na mesec. Razlike v cenah oziroma višje cene izvajalcem priznavamo, pri tem upoštevamo indeks GZS. Če teh podražitev ne bi bilo, bi bil projekt na koncu še bistveno cenejši.”
Toda prihranki, ki jih omenjate, so nekakšen vmesni rezultat. Šele na koncu gradnje bo jasno, ali prihranek bo, kakšen bo ali ga sploh ne bo, mar ne?
“Seveda. Toda izvajalci so uigrani, dela zdaj hitreje napredujejo, kot so predvideli projektanti. V predorskih ceveh se napreduje od devet pa tja do 12 metrov na dan, predvideno pa je bilo po pet metrov na dan.”
Še dobro, da je tako, kajti na začetku gradnje je bilo kar precej zamud. Izvajalec, Kolektor oziroma konzorcij, je v dolino Glinščice prišel skoraj leto kasneje, kot je bilo predvideno.
“Na vsakem gradbišču je veliko nepredvidljivega. V dolini Glinščice je bila globoka kraška razpoka, zaradi katere je bilo potrebno preprojektiranje in to zahteva čas. Zato pa zdaj dela potekajo hitreje.”
Ali je predor T1 - Lokev tista točka, kjer bi lahko časovnico gradnje bistveno pospešili? Je geologija tega območja vaš zaveznik?
“Kaže, da bi lahko ta predor odprl drugo poglavje v tej gradbeni zgodbi, kjer je ritem dela hitrejši. Lahko pa večja kraška jama dela nekoliko upočasni, ne pa ustavi. Predore se koplje tako, da je območje razdeljeno na tri pasove. Najprej se koplje na prvi, najvišji tretjini, t.i. kaloti. Če naletijo na kraški pojav, pokličejo druge službe, ki jamo pregledajo, jo popišejo ... Izvajalec dela medtem nadaljuje na drugem, sredinskem pasu, na t.i. stopnici. Čas zato ne gre v nič, je pa res potrebnih nekaj ur, da se določi način sanacije jame. Ampak takrat gradbišče ne obstane. Georadar 'vidi' 100 metrov naprej in za zdaj ni na vidiku nobene večje kraške jame. Vse to je spodbudno.”
Koliko tega najdaljšega predora je doslej izkopanega?
“Slaba tretjina. Z divaške smeri smo - če štejemo dela v obeh ceveh - izkopali že 2100 metrov, tudi iz smeri Glinščice dela dobro napredujejo - 600 metrov, če štejemo izkope v obeh ceveh. Za primere, ko naletimo na kraške pojave oziroma jame, imamo za njihovo sanacijo predvidenih približno 25 milijonov evrov. Za to smo doslej porabili slabega pol milijona evrov. Naleteli smo na 34 kraških jam.”
Pred dnevi so se izvajalci veselili prebitja predora Škofije. Kateri objekti na trasi bodo dokončani do konca leta?
“Do konca leta bo narejena tudi notranja obloga in položena hidroizolacija v predoru Škofije. Geologija v tem predoru nam ni šla na roko, gre za precej vodnato območje. Izvajalci so kopali 15 metrov pod površjem in zaradi geologije so dela napredovala zelo počasi, tudi zgolj po tri metre na dan v obeh smereh skupaj. Ampak naposled je predor prebit, do konca leta morajo biti končana še vsa gradbena dela v cevi. Do konca leta bo končan tudi viadukt Vinjan, stebre zdaj še gradijo. Še letos bo zgrajen še viadukt Gabrovica, oddali bomo tudi dela za tretji sklop.”
Kje so bila doslej največja odstopanja? Pri viaduktu Vinjan?
“Drži. Pri viaduktu Vinjan je bilo odstopanja za 2,9 milijona evrov. Res je gradnja dražja, bo pa cenejše vzdrževanje. Prej je bilo zamišljeno, da je razdalja med stebri po 80 metrov, po novem je sto metrov. Ker je stebrov manj, je tudi dilatacij manj. Predvsem pa zaradi dilatacij čez nekaj let ne bo potrebna zapora prometa. To bi bil največji strošek in tega zavoljo drugačnega načina gradnje ne bo. Gradnja je dražja, ker je prostokonzolna. V Gabrovici pa se viadukt gradi po postopku postopnega narivanja.”
Tako kot črnokalskega? Bodo tudi ti viadukti tako fotogenični?
“Gotovo. Pod viadukti bodo infotočke, ki bodo vključene v promocijo celotne Istre. Dostopne poti bomo po koncu gradnje predali občinam. Nekatere že razmišljajo, da bi jih uredile kot kolesarske poti.”
Za koliko bo predor Škofije cenejši, kot je bilo prvotno predvideno?
“To se hitro spreminja. Zdaj je prihranka samo za ta predor za 12 milijonov evrov. Ti prihranki so tudi zato, ker se ne pustim zmanipulirati.”
Pa kdo to poskuša?
“Lahko rečem samo, da v svoji karieri še nisem zasledil, da bi kdo poročal o tako velikih prihrankih.”
Nedavno ste gostili delegacijo Evropske investicijske banke (EIB). So si želeli, da - preden odobrijo posojilo - na terenu vidijo, kako poteka gradnja?
“Maja pričakujemo odobritev posojila. Verjetno bomo vzeli dogovorjeno posojilo v celotni višini, torej 250 milijonov evrov, čeprav ne bi še potrebovali tolikšnega; 220 milijonov nam bi zadoščalo. A ne vemo, kako se bo zaključil razpis za tretji sklop. Eno so ocene, drugo pa realne ponudbe. Ne vemo, kako bo s podražitvami, zato je res težko napovedati, sploh pa kaj obljubljati.”
Kako potem zagotavljate, da bo projekt cenejši, kot je bilo sprva predvideno, in izpeljan le z manjšim zamikom? Ali vas na tihem le ne skrbi, da se utegne vse obrniti?
“To mi omogočajo izkušnje in znanje, po izobrazbi sem gradbenik in ekonomist. Za mano je ogromno izpeljanih projektov. Skratka, spoznam se na to področje in vem, o čem govorim.”
Videti ste zadovoljni; nimate občutka, da bi se vam stol v vrhu 2TDK kaj tresel?
“Nobenega objektivnega razloga za to ni, niti nimam občutka, da me želijo zamenjati. Kdor hoče videti, mora priznati, da dela potekajo odlično.”
Ali kdo tega noče videti?
“Ja, tudi to se mi zdi, a ne bom govoril o tem. Je pa v medijih veliko deplasiranih, nekorektnih objav na moj račun. A jaz imam mirno vest.”
Kdo, menite, lansira te objave, ki vas bolijo?
“Tega ne vem.”
Si kdo želi priti na vaše mesto?
“Taki apetiti nedvomno so. Ampak na kupu gnoja je lahko samo en petelin. Jasno pa je, da me tisti, ki so me imenovali in ki me nadzirajo, lahko tudi zamenjajo. A tega se ne bojim.”
Ali ste gostom iz EIB povedali, da smo se odločili za dvotirnost, da bomo torej gradili še vzporedni - levi - drugi tir? Ko so bili v cevi, ki je ta hip še servisna, so vedeli, da bo to nekoč leva predorska cev?
“Lahko pohvalim takratne načrtovalce, da so zdaj načrt predelali tako, da so servisno cev povečali in da bo proga čez nekaj let dvotirna. Predstavniki EIB so bili tudi tokrat navdušeni, da dela tako napredujejo.”
Toda vedo za odločitev za dvotirnost ali ne?
“O dvotirnosti neradi govorijo.”
Ste jih peljali v Prešnico, so si ogledali sedanji tir, ki ga bodo, ko bo zgrajen drugi tir, ukinili?
“Ne, smo pa jim te načrte predstavili decembra lani, ko smo bili v Luksemburgu. Pokazali smo jim tudi fotografije iz leta 2019, ko je prišlo do izlitja kerozina, in jim povedali, da je proga nevarna, saj je na vodovarstvenem območju ... Z vsem so seznanjeni, toda njihovo stališče je, da se o vzporednem drugem tiru lahko začnemo pogovarjati, ko bomo podpisali pogodbo o posojilu.”
Zakaj, menite, da niso navdušeni, da zdaj govorimo o dvotirnosti? Ali to pomeni, da ne moremo računati na posojila za gradnjo levega drugega tira?
“Ne, prepričan sem, da lahko računamo na ta kredit. Poslali so nam še kup dodatnih vprašanj, na katera odgovarjamo.”
Koliko bo sploh stala gradnja levega drugega tira? Menda bi bilo treba vložiti še dobrih 300 milijonov evrov.
“Slišati je take ocene. Treba bo kombinirati več virov, tako kot smo to naredili že pri tem tiru.”
Se vam ne zdi, da v sosednjih državah lažje dobijo nepovratna sredstva in kredite za naložbe kot mi? Kaj menite, smo manj spretni pri lobiranju?
“To je odvisno od razvitosti države, zato denimo Hrvaška dobi več nepovratnega denarja kot mi. Potem je še tu druga zgodba; Vili Kovačič gotovo ni prispeval k temu, da bi se dogajanje s tirom hitreje odvijalo. Sicer pa nam Kovačič očita, da že zdaj gradimo dvotirno progo in da nam po okoljski plati ne gre dobro. Na EIB je poslal pritožbo, tam vse očitke jemljejo resno in jih preučijo. Njihov odziv smo pričakovali januarja, pa ga še ni. Ne dvomim - pritožba bo zavrnjena, toda EIB mora zaključiti ta postopek in to zahteva čas.”
Prebivalci naselij ob gradbiščih so že malo nervozni, siti so miniranja. Kdaj bo naposled res zadnji pok?
“Prebivalci naselij v bližini predora Škofije bodo zadnje poke zaradi miniranja slišali proti koncu marca. Zdaj, ko je predor Škofije prebit, bo sledil izkop na t.i. stopnici in tam so še potrebna miniranja. Potem se bo umirilo, sledila bo betonaža.”
Eno leto so poslušali eksplozije zaradi miniranja, gledali, kako se jim razpoke razpredajo po stenah hiš ... Ste prepričani, da ste naredili vse, kar je bilo mogoče?
“Dialog z lokalno skupnostjo ocenjujem kot dober. Župan ima svojo komisijo, redno se dobivamo, z ljudmi se pogovarjamo in iščemo rešitve. Zavedamo se, da motnje so, a brez tega pri takih projektih ne gre. Naredili smo vse, da te težave kar se da omilimo. Pred kratkim smo pripravili letak, s katerim ljudi vnaprej obveščamo, da bo miniranje. Najprej smo se dogovarjali, da bo izvajalec krajanom pošiljam sms sporočilo pred miniranjem, ampak se na koncu nismo odločili za to. Veste, kako bi bilo ob enih ponoči ljudem pošiljati sms o tem, da bodo minirali ... Trenutno se minira tudi ponoči. To smo ustavili le v obdobju, ko so dela bila najbližje hišam. Tako smo naredili na Plavjah, tam so bili krajani res izpostavljeni močnemu hrupu. Ukinitev nočnega miniranja so želeli tudi prebivalci Škofij, a na to nismo mogli pristati, saj potem ne bi ujeli roka za črpanje nepovratnega denarja.”
Kdaj pa ljudje lahko računajo na odškodnino za škodo v hišah?
“Popis škod že poteka. Vplivno območje ne sega 50 metrov od žarišča miniranja, kot ga pozna vsa Evropa, temveč smo ga razširili na 80 metrov. Dodatno smo izven tega vplivnega območja namestili posebne naprave in spremljamo, kaj se dogaja v hišah. Za škodo, ki je nastala zaradi miniranja, bodo lastniki dobili odškodnine. Izvajalec ima sklenjeno zavarovalno polico, s katero bo kril škodo, ki je dokazana. Izvajalec je najel tudi sodno zapriseženega cenilca, ki ocenjuje škodo.”
Ljudem se torej ni treba bati, da jim ne bi povrnili škode?
“Zagotovo, ampak to mora povedati stroka. Tako v ožjem kot v širšem vplivnem območju bo morebitno škodo kril izvajalec. Res smo bili uvidevni in razumevajoči.”
No, tudi krajani so.
“Nedvomno.”
Kdaj pa boste začeli saditi oljčni nasad 2TDK?
“Na Bekovcu bomo v prihodnjem letu zasadili 1200 oljk in oljčnik predali agrarni skupnosti Rožar. Poleg tega pa bomo zasadili še druga drevesa. Vidite, tudi mi vlagamo v okolje. Po DNL je treba pri betonarni v Dekanih postaviti protihrupno in protiprašno ograjo. Projektanta smo že izbrali. Pogovarja se s krajani in išče konsenz, potem ga čaka projektiranje. To je naša obveza in seveda bomo to izpeljali - še letos.”
Menda so bile težave z izvajalcem.
“Tudi, ja. Inženir je to delo naročil izvajalcu, a ga ta ni bil sposoben izpeljati. Zdaj smo izbrali projektanta, ki je domačin in zadeve gredo v pravo smer; na tem območju piha burja, ograjo je treba ustrezno temeljiti, da bo zdržala sunke. Vse, kar smo obljubili, bomo naredili, a ne gre čez noč.”
V prihodnosti bo 2TDK investitor tudi levega drugega tira. V čem boste po vašem mnenju boljši kot direkcija?
“Direkcija skrbi za omrežje po celotni državi, mi pa bomo le za 27 kilometrov - torej za drugi tir in - potem, ko bomo pooblaščeni - še za levi drugi tir. Vse, kar smo se naučili na tem tiru, bo dobra popotnica pri gradnji levega drugega tira. Spoznam se na to področje in če imam nalogo, ne odneham ob ovirah. Če ne uspem priti skozi vrata, pridem pa čez okno.”
Koliko časa bo vzelo dokončanje levega tira?
“Polovico časa, kot je trenutno napovedano. Trdim, da ga je mogoče zgraditi v dveh letih.”
Tudi če bo potrebna presoja čezmejnega vpliva?
“Za gradnjo drugega tira te presoje ni bilo. No, italijanska stran se ni odzvala, molk organa pa se šteje kot soglasje. Upam, da bo tudi zdaj tako. Če pa bo to treba, bomo pač morali izpeljati to presojo.”
Kako pa je z razpisom za tretji sklop - za elektrostrojno opremo? Ali vključuje vse, kar je zajemal prejšnji razpis; so morda kakšna dela dodana ali izvzeta?
“Izvzeta je prestavitev proge v Divači. Za to smo dobili evropska sredstva, ki jih je treba počrpati pravočasno. Zato smo ta del izvzeli iz razpisa. Vse tri pogodbe pa so podpisane in marca začnemo z deli v Divači. Sicer pa bo 21. marca odpiranje ponudb, ki bodo prispele na razpis za tretji sklop. Nadejam se več ponudb. Vsi zainteresirani ponudniki zdaj postavljajo anonimna vprašanja, na katere odgovarjamo.”
Kaj vse zajema ta razpis?
“Železniške in predorske sisteme, trafo postaje, tirnice .... Naj poudarim - to je tudi že predpriprava za levi drugi tir. Ko bomo dograjevali levi drugi tir, ne bo potreben še enkrat tolikšen strošek za zagotovitev polne dvotirnosti. Morda bo ostalo le še za kakih 30 odstotkov stroškov. Dvotirna proga bo prinesla še eno prednost.”
Katero?
“Vlaki, ki bodo vozili navzdol, iz Divače proti Kopru, bodo ob zaviranju proizvajali elektriko in jo oddajali vlakom, ki bodo vozili navzgor. To ne bo zadoščalo za celotno porabo, vsekakor pa to pomeni, da bo manjša poraba elektrike za vlake, ki bodo vozili navzgor. Seveda pa bodo vsi vlaki imeli sončne elektrarne na strehi. Moja ideja je bila tudi, da se sončne celice namestijo povsod ob trasi, kjer je to možno - na strehi viadukta Glinščica je na voljo ogromna površina, in na vseh naših parcelah ob trasi. V izdelavi je projektna naloga, popis možnih lokacij, sledi odločitev, ali te površine oddati v najem ali naložbo financirati sami ...”
Če se vrneva še k razpisu za tretji sklop ... Je znano, ali se bodo ponudniki, ki nimajo sedeža pri nas ali pa v EU, sploh lahko v igri za ta sklop del?
“To ni znano, v tej fazi tega ne razkrivamo, ker bi s tem zmanjševali konkurenco. Sicer pa - ob oddaji glavnih del drugega sklopa Kolektor ni imel vseh potrebnih referenc, zato je v konzorcij vzel turški Yapi Merkezi.”
Čez tri leta bo drugi tir zgrajen, tedaj bo 2TDK investitor tudi za levi drugi tir. Bo družba 2TDK po izpeljavi obeh projektov ugasnila?
“Načrtovano je, da se bistveno zmanjša število zaposlenih. Osebno temu nisem naklonjen, želel bi si, da bi nam zaupali še kakšno drugo novogradnjo v državi. Katerokoli. Kot direktor si želim, da bi podaljšali življenjsko dobo podjetja. Ekipa si je nabrala veliko izkušenj, škoda bi bilo, če bi se izgubile.”
Ob postavitvi druge kapelice sv. Barbare sta imela nagovor le Stojan Petrič, predsednik nadzornega odbora Kolektorja, in Kristjan Mugerli, prvi mož Kolektorja CPG kot glavnega predstavnika konzorcija, medtem ko Basar Ariogglu iz Yapi Merkezi ni imel priložnosti, da bi prebral nagovor, ki si ga je pripravil. Ali odnose med obema izvajalcema, Kolektorjem CPG in družbo Yapi Merkezi, kvarijo nesoglasja?
“Ni tako, kot bi lahko kdo sklepal iz tega dogodka. To, da Basarju Ariogglu niso dovolili prebrati nagovora, mi ni bilo simpatično. Odločitev glavnega izvajalca je bila, da za nagovor predstavnika turškega partnerja ni nobene potrebe, saj da je Yapi Merkezi le podizvajalec. Nekateri so menili, da je imelo to turško podjetje ob prebitju prvega predora dokaj poudarjeno vlogo. Zato so v Kolektorju tokrat omejili krog govorcev, po mojem je bil ta rez preveč rigorozen. Je pa daleč od tega, da bi šlo za resna nesoglasja. Kolektor in Yapi Merkezi sodelujeta dobro. Je pa res, da v gradbeništvu ni veliko nežnih pristopov; včasih se po mizi udari, povzdigne glas, a vsi dobro vedo, da je treba delati z ramo ob rami, da je cilj na koncu dosežen. Malo prepira, potem pa spet skupaj - kot v zakonu.”
Skoraj 60 turških delavcev je odšlo po potresu domov pomagat sorodnikom. So se vrnili?
“Ne še, tudi ni nujno, da se bodo vsi vrnili.”
Bodo izvajalci morali iskati nove ekipe? Za nove tuje delavce bodo potrebni postopki za delovna dovoljenja. Koliko jih to obremenjuje?
“Zelo. Pridobivanje delovnih dovoljenj tujcev traja do 90 do 120 dni. Veste, kaj vse bi lahko zgradili v tem času? Potem pa poslušamo očitke, da z deli zamujamo, da bi morali graditi hitreje ... Nedvomno bi ti postopki z dovoljenji morali biti veliko hitrejši.”
